Evino spoznanje 10. del

Urno je vstal in ji ponudil dlan, da bi ji pomagal vstati. V resnici ni potrebovala pomoči, a ker je že molel svojo dlan proti njej, se jo je oprijela. Skupaj sta se odpravila v vodo. Najprej sta naredila nekaj korakov čez plitvino in se takoj, ko je globina vode dovoljevala, na glavo pognala vanjo. Nekaj časa sta plavala. Eva je izklopila misli in je uživala v vodi in soncu. Rok jo je z zanosom opazoval. Resnično je mislil, da je Angležinja. Njena angleščina je bila popolna, a tudi njena slovenščina je bila popolna. Ona je bila popolna. Od trenutka, ko je vstopila v hotel jo je opazoval in iskal nekaj, s čim bi jo lahko ogovoril. Všeč mu je bila, vzburjala ga je, da si jo je noro želel. Tudi, če njen telefon ne bi pozvonil, bi jo danes ogovoril. Saj ne, da bi ji lagal, ko je rekel, da je prišel na Rodos, ker si je želel mir in potreboval čas za premislek. To je bilo res. Toda kaj hitro je spoznal, da se dolgočasi. Ni se mogel pripraviti do tega, da bi premlel vse, kar se mu je zgodilo zadnjih nekaj tednov. Hotel je pobegniti od svojih skrbi. Najti svoj notranji mir in zaživeti naprej. In nato je zagledal njo, ki je v njem podžgala strast. Kar naenkrat se je počutil živega. Nikdar ni bil lahkoživ moški. Konec koncev, pred tremi tedni je premišljeval o nakupu zaročnega prstana, za svoje dolgoletno dekle. Tisto dekle, ki ga je prevaralo z njegovim najboljšim prijateljem. Kaj prevaralo. Zaradi njega, ga je zapustila. A to, da ga zapusti, bi še prenesel. Ni prenesel prevare. On ji je bil ves čas zvest. Saj ne, da ne bi imel priložnosti. Jih je. Okoli njega so obletavale voljne ženske in se mu že skoraj ponujale. Toda on se ni prepustil kratkim užitkom. Ni bil tak. Kratke avanture ga niso zanimale. Niso se mu zdele moralne. In kje je zdaj? Zdaj si noro želi neko neznano žensko. Bil je pripravljen prezreti svoja načela in se prepustiti kratki romanci. Mogoče je to potreboval? Nekaj drugačnega, nekaj kar po navadi ni počel. Saj bo to le spomin. Potem bo spet našel svoj mir in žensko, ki bo znala ceniti ljubezen in zvestobo.

Plavala sta in Rok se je moral pošteno potruditi, da ji ni pokazal, kako vpliva nanj. Ni se hotel osmešiti. A težko se mu je bilo nadzorovati. Njeno telo ga je vabilo in dražilo. Sinoči dolgo ni zaspal. V misli se mu je prikradla ona. Misli so šle svojo pot in predstavljal si je, kakšna bi bila v njegovem objemu. Kako bi se odzvala nanj. Skoraj čutil je njeno kožo pod svojimi prsti. Njegove misli so ponorele in na koncu je moral poskrbeti za svoje boleče vzburjenje. Vsekakor se ji ne bo vsiljeval. Sprejel bo vse, kar mu je pripravljena dati. Čeprav bo to le prijateljski pogovor. Zato se je kontroliral in zavestno misli usmerjal drugam. Od daleč jo je lahko opazoval, takrat ni bilo pomembno, v kakšnem stanju je njegovo moško premoženje, saj ga je lahko prikril, a sedaj je bila zgodba malo drugačna.

Celo popoldne sta se sproščeno družila, plavala in se sončila. Skupaj sta se vrnila v hotel. Do večerje sta imela dovolj časa, da se oprhata in preoblečeta. Nobeden od njiju še ni šel zvečer ven, zato sta se domenila, da bosta po večerji skupaj raziskala mesto. Ob dogovorjeni uri je potrkal na njena vrata. Pripravljena, se mu je pridružila na poti do jedilnice. Imela je dovolj časa, da se oprha in se namaže z mlekom po sončenju. Malo se je zataknilo, ko se je morala obleči. Ker nikoli ni potrebovala veliko časa za oblačenje, je večino časa prebila v kopalnici. Nato je obstala pred odprto omaro. Ni bila prepričana, kaj bi oblekla. Že zaradi svojega poklica in čiste ženske potrebe po urejenosti, je imela samo kvalitetna oblačila, ki so ji resnično dobro pristajala. Kar koli bo izbrala, bo lepa in urejena. Nasmehnila se je sama sebi in se vprašala, kdaj je bila na zadnje tako neodločna. In zakaj? Zaradi postavnega tujca, ki ga po dopustu ne bo nikoli več videla. Nehote je pomislila na Johna. Zaradi njega ni bila nikoli v dilemi, kaj naj obleče. No, enkrat pa je bila. Pa še to takrat, ko se je pripravljala za razgovor za službo in ga osebno še ni poznala. Urno je pograbila prvo obleko z obešalnika. Bila je poletna, lahkotna obleka s širokimi naramnicami v temno rdeči barvi. Poleg je obula nizke sandale in si urno nanesla maskaro na trepalnice in si ustnice premazala z bleščečim lip glosom. S krtačo je naredila še zadnji poteg skozi dolge, goste lase, ko je potrkal. Pograbila je svojo mini torbico in mu odprla.

Med večerjo sta se tiho pomenkovala. Cel dan sta govorila o splošnih stvareh in svojih stališčih do tega ali onega. Kmalu sta ugotovila, da imata kar nekaj skupnih zanimanj.

»Po tvojem naglasu bi rekel, da si iz Ljubljane ali okolice, če se ponovno ne motim,« se je zasmejal, saj se je spomnil, da je po njenem naglasu sklepal, da je Angležinja.

»Ja, res sem Ljubljančanka,« se je tudi sama zasmejal.

»Povej mi nekaj več o sebi. Cel dan sva že skupaj, a v resnici sploh ne vem nič o tebi. Eva, resnično si mi všeč,« je rekel prijazno in z zanimanjem.

»Brez zamere, a ne bi rada govorila o sebi. Sem sem prišla premislit, kako naprej v življenju. Ugotoviti, kaj si sploh želim. Ne, res ne bi rada govorila o sebi,« mu je tiho odvrnila.

»Tudi prav. Glej, v nič te ne silim. Toda, prosim, dovoli, da se vsaj druživa,« je rekel proseče.

»Ja, rada bi se družila s teboj, dokler sva tukaj. Veš, tudi ti si všeč meni,« mu je odvrnila in se bežno nasmehnila.

»Hvala. In ne bom te nadlegoval, s svojimi problemi, če pa bi začel, me ustavi,« se je zasmejal.

»Zmenjeno,« je veselo odvrnila.

Kaj hitro sta pojedla in se odpravila raziskovat nočno življenje na otoku.

Takoj, ko sta zapustila stavbo hotela, je Rok poiskal Evino dlan in jo prijel, da sta hodila z roko v roki. Ni je odmaknila ali mu kako drugače namignila, da jo to moti. Zabavala sta se. Se ustavila na sladoledu in pregledala stojnice. Eva si je kupila nekaj elastik in sponko za lase in Rok ji je podaril zanimive viseče uhane. V hotel sta se odpravila po stezi ob obali. Hodila sta molče in z roko v roki. Obema je prijala tišina. To je bila prijetna tišina. Rok jo je povlekel proti klopi, da sta za nekaj trenutkov sedla. Obsedela sta v tišini. Rok je izpustil njeno dlan, da jo je lahko objel preko rame in ona mu je naslonila glavo na ramo. Čez nekaj trenutkov se je malenkostno premaknil, toliko, da je lahko gledal njen obraz. Tesneje jo je stisnil k sebi. Gledal jo je v oči, ko je počasi začel spuščati svoje ustnice k njenim. Dal ji je čas, pokazal ji je svojo namero. Lahko bi ga ustavila. A ga ni. Poljubil jo je in ona mu je vrnila poljub.