Fant za vse 16. del

»Mislim, da moraš v kopalnico, zato bodi prijazna z menoj,« jo je na videz resno opozoril.
Spet je dobil grd pogled. »Prav, tvoja obvelja. Za zdaj.«
»Vidiš. Midva lahko čisto dobro sodelujeva,« se ji je veselo nasmehnil. »Kopalnica?«
Samo pokimala mu je in ovila roko okoli njegovega vratu, ko jo je dvignil.
Patricija je sedela v udobnem naslanjaču na balkonu in opazovala morje. Joshua je skuhal kavo in jima prinesel še krožnik z domačim pecivom. Pladenj s kavo in pecivom je postavil na mizico in še sam sedel v udobni naslanjač. Krožnik s pecivom je postavil bližje Patriciji, poleg majhne žogice iz pene, katero ji je moral dati skupaj z drugo, gumijasto žogico. Že prej je videl take žogice, kot pripomočke za fizioterapijo in še zdaj mu ni bilo jasno, kakšen namen sploh imajo. S kotičkom očesa je opazoval Patricijo, ki je v poškodovani roki držala gumijasto žogico in jo stiskala. Na njeno željo ji je oblekel spodnji del trenerke in majico s kratkimi rokavi. Lase ji je spel v čop. Vedel je, da ga je hotela prositi za kito, a se je premislila. Še dobro. Saj ji ne bi znal splesti kite. Moral bo prositi gospo Thomson, da mu pokaže. Še vedno je opazoval Patricijo. Zdaj je lahko opazil premikanje mišic na njeni podlakti. Vse je kazalo, da žogice res imajo nekakšen fizioterapevtski učinek.
»Mmm, zelo dobra kava. Hvala,« je zamrmrala, ko je poskusila kavo in se mu hvaležno nasmehnila.
»Hvala. Kaj si mislila, da ne znam skuhati kave?« jo je nagajivo vprašal.
»Malo sem dvomila,« je priznala.
»Res si polna zaupanja vame!« se je naredil užaljenega.
Pogledala ga je s priprtimi očmi. »No, tukaj si. Pomeni, da ti vseeno malo zaupam.«
»Ja pa kaj še. Če me ne bi sprejela, tudi sama ne bi bila tukaj,« jo je spomnil.
»Oh, dragi stric John zna biti pravi izsiljevalec,« je zavzdihnila in ga nejevoljno pogledala, saj je imel prav.
»Zdaj vsaj vem po kom si ti to podedovala. Očitno se talenti v vaši družini dedujejo s potenco, kajti ti si najhujša izsiljevalka, kar sem jih kdaj srečal,« se je zasmejal Joshua.
»Nisem izsiljevalka, pogajalka sem!« se je zdaj ona naredila užaljeno.
»Odvisno s katere strani gledaš. Z moje strani gledano si izsiljevalka. Neusmiljena in brezsrčna,« se ji je namuznil.
»Na koncu si vedno podpisal vse,« mu ni ostala dolžna.
»Sem, ker mi je klub res pri srcu in sem popustil,« se je delal jeznega.
»Seveda. Ubogi, izkoriščeni fant, ki mu je vsakič prav pošteno kapnilo v žep. Vse ostale bonuse sploh ne bom omenjala,« je rekla strogo in lahko je opazil, da se je prelevila v klubsko pravnico.
Zasmejal se je. »Dobra si. Res obvladaš posel in znaš z zvezdniki. Začneš z zelo strogimi in nizkimi standardi, da bi na koncu podpisala pogodbo, ki si si jo zamislila in pri tem imajo igralci občutek, da so oni zmagali, saj jim kakšno malenkost popustiš in se še pol sezone delaš užaljeno.«
»Taktika,« je rekla kratko in se zasmejala.
»Ja, vse je v taktiki. Čeprav zelo nerad priznam, a kar nekaj stvari sem se naučil od tebe. Kdo bi si mislil. Spomnim se najinega prvega pogajanja. Še nisi končala fakultete, jaz pa sem bil že osmo sezono v klubu. John je sedel za svojo mizo, midva pa sva se pogajala nasproti njega. Mislil sem, da te bom zmlel in da bo moral John vskočiti v pogajanja. A si me tako spretno postavila na realna tla, da še danes ne morem verjeti. Imel sem te za smrkljo, saj si pet leti mlajša od mene. Od tistega dne te nikdar več nisem podcenjeval,« se je lahkotno nasmehnil.
»Od svojega dvanajstega leta sem povsod sledila stricu in se učila. Najbrž ne veš, da sem že pri šestnajstih stricu pomagala z nasveti glede pogodb,« se mu je zasmejala nazaj.
»Ja, John me je kasneje tisti dan razsvetlil. Namerno je izbral mene za tvoje prvo pogajanje, saj je menil, da bom najtrši oreh.«
»Rekel mi je, če uspeš prepričati Flesherja, je mesto pravnice tvoje že danes,« je rekla na pol resno z rahlim ponosom v glasu. »Ni mi preostalo drugega!« je še dodala in skomignila z ramenom. Skremžila se je od rahle bolečine in ga resno pogledala. »Kaj, ko bi še pred zajtrkom naredila nekaj vaj?«
»Lahko. Kaj si imela v mislih?« jo je prijazno vprašal.
»Prinesi tisto peno za vadbo in iz moje sobe zložljivo palico in elastični trak. Prosim,« je rekla mirno.
Samo pokimal ji je in odšel. Vrnil se je z naročenimi pripomočki. Peno je razprostrl na tla poleg mize in jo pogledal.
»Posedi me na peno in podaj mi palico,« je rekla veselo.
Naredil je, kot mu je naročila in sedel na najbližji stol. Palico je podaljšala in si z njeno pomočjo začela dvigovati poškodovano roko. Nemo je opazoval njen napor. Čeprav se vaja ni zdela težka, se je na njenem obrazu odražala bolečina in pojavile so se prve potne kapljice. Pridno je ponovila nekaj različnih vaj in odložila palico. Nato je vzela trak in si ga ovila okoli stopala ter z zdravo roko nadaljevala z vajami. Malo kasneje je zamenjala tako nogo kot roko. Videl je, kako ji s poškodovano roko gre težje, a ni ničesar pripomnil.
»Zdaj bi pa potrebovala tvojo pomoč. Rada bi naredila nekaj vaj za noge. Pravzaprav, ti boš delal vaje z mojimi nogami. Najbolje, da poklekneš k nogam in počasi dvigneš nogo in jo pokrčiš, nato jo stegneš in spustiš skoraj do tal in potem ponoviš,« mu je poskušala dati navodila. Počasi se je ulegla na hrbet in roki stegnila ob telesu.
Urno je pokleknil k njenim nogam in sledil navodilom. »Le zakaj nisva doma, da bi lahko komu od fantov povedal, da dvigujem tvoje noge?!« jo je podražil.
»Še predstavljam si ne, kaj bi si oni predstavljali, če bi jim namignil na kaj takega,« se je zasmejala.
»Bolje, da si ne predstavljaš,« se je zasmejal nazaj in njeno vajo dopolnil s tem, da ji je pri stegnjeni nogi še porinil prste naprej in napel mišice. Dejansko je lahko videl, kako se mišice premikajo. Po desetih ponovitvah vaje, se je prestavil k drugi nogi in ponovil vajo. Vmes sta se zbadala in se smejala. Oba sta se zavedala, da ji govorjenje odvrača pozornost z vaj in Joshua je upal, da zaradi tega ne čuti toliko bolečine.