OJOJ! Miša Molk globoko užaloščena

Še ob 1:36 si mi poslal sporočilo. Žal, nisem opazila, sem bila že v snu. Morda si mi želel še kaj sporočiti. In težko si bom odpustila, da nisem bila budna, da ti nisem odgovorila na tvoje besede, ko si mi napisal, da me imaš rad. Kako z veseljem bi ti povedala, da te tudi jaz maram. In bi še kakšno pozitivno rekla. Kot vedno. Zakaj tega nisem storila? Pa vedno sem še pokonci ob tej uri. Razen včeraj. Prav včeraj.

Tudi jaz te imam rada. Zelo. Pogrešala te bom; še najbolj pa tisti pogovor, po tvojem nočnem sporočilu, ki se ni zgodil. Morda niti odgovoril ne bi. Ampak jaz tega ne vem….

In te že…hudo pogrešam. Ker vem, da te ni. Še slišiš?

Pogrešala bom tvoje iskrene in široke objeme, spodbude, pogum, optimizen, smeh, pripravljenost za pomoč, strpnost in odprt um; podporo, ko sem imela tremo, ko sem pred več kot tridesetimi leti vodila festival Melodije morja in sonca,.. in kasneje še druge prireditve v portorškem Avditoriju, kjer si delal. Vedno si vse uredil. Tudi stvari, ki niso bile v tvoji domeni. Ko sem vsako leto prihajala na Festival slovenskega filma, sem komaj čakala, da te zagledam.

Tako zelo sem ti zaupala, da si eden redkih, ki sem ga obiskala z mojim intimnim prijateljem.

Ja, bil si moj prijatelj! Med tistimi, ki jih prišteješ na prste.

Žal se je to jutro končalo pred zoro. Brez mojega SMS-a tebi nazaj.Hudo mi je, a ti pustim odditi.

Spočij se utrujeno srce. Ljubezen je. In bo. Topla, lepa, zavezujoča.