Moja punca, Deni! 15. del

»Prav pa nehajva. Samo večerjo pa sprejmeš?«  je malo negotovo vprašal Mitch. »Veš, hotel sem te povabiti popoldne na eno vožnjo s čolnom po našem jezeru, potem bi ti pripravil večerjo in zvečer peljal na vožnjo po gozdni poti nad mestom. Moraš videti ta razgled s police pod skalo pri vznožju dela, ki se zaključuje gor z Robovim prepadom, razgled na nebo posuto z zvezdami nad glavo  in razsvetljeno mesto pod nogami. Nikar ne skrbi, samo rad bi ti se oddolžil na najlepši način. V mojem stanovanju imam nekaj prostih spalnic, lahko boš prespala pri meni. Boš videla, da znam biti tudi uglajen in prijazen. Prosim, sprejmeš?« je še enkrat negotovo vprašal. »Saj lahko povabim tudi Liama in Sophy, če ne želiš biti sama z menoj.« je še pristavil.

Življenje je prekratko, da bi lepe trenutke metali stran, si je mislila Deni. Na pravem, romantičnem zmenku pa tudi že zelo dolgo ni bila, zato je malo zamišljeno odgovoril: »Zakaj pa ne. Z veseljem sprejmem tvoje povabilo. Mislim, da bo v dvoje kar šlo, se bova malo bolj spoznala, mogoče pa odkrijem, kaj imaš proti meni.« je nagajivo dodala.

»Oh, nič nimam proti tebi! No, mogoče sem se zelo motil o tebi, prepričali so me, da si drugačna, kot sem si jaz predstavljal. Zdaj ne mislim več grdo o tebi in žal mi je, da sem zavrnil tvojo ponudbo, za financiranje koče v narodnem parku. Res se ti moram opravičiti za nešteto stvari. Žal sem pustil, da so me zavedli.« besede so kar vrele iz njegovih ust.

»Aha, torej tukaj tiči zajec.« se je zasmejala, »glej, če ti je samo, do sponzorskih sredstev samo povej, saj Liam ve, da bom financirala projekt kadarkoli se boš odločil zanj. Za to, ti pa res ni treba delati celodnevnega programa, da me prepričaš.«

»Zdaj si me pa užalila! Ja, mi je do sponzorskih sredstev, toda s teboj glede sponzorstva res nimam namena manipulirat. Samo rad bi ti se zahvalil za vse, ter se opravičil za krivo mnenje o tebi in to na način, v katerem bi morebiti oba lahko uživala.« je rekel razočarano.

»O, kdaj pa si pogledal v mojo dušo, da me zdaj poznaš?« je dokaj cinično pripomnila nazaj.

»Ja, saj si zaslužim ves cinizem in zajedljivost. Oprosti bil sem netakten, pač spal sem in si me presenetila. Oprosti. Veš, moji starši so dobri prijatelji s tvojim očetom, večkrat sem od njega poslušal vse grde stvari povezane s teboj in si na podlagi tega ustvaril mnenje. Istočasno sem poslušal o tebi vse najboljše stvari od Liama, skozi njegovo pripovedovanje o vašem druženju, pripetljajih in tudi zelo rad te citira.  Problem je bil, ker je bila Barbra negativna osebnost in Deni pozitivna osebnost. Jaz pa nisem niti slutil, da je to ena in ista oseba. Potem pa sem te spoznal in doživela sva, kar sva doživela. Nerad, a moram priznati, da sem prisluškoval tvojemu in Liamovemu pogovoru ob moji postelji, ko sta mislila, da spim. Za to se opravičujem, toda veliko kockic je potem prišlo na svoje mesto in res se ti moram opravičiti. In mislim, da te dokaj dobro poznam in priznam, da si neverjetna kar se tiče diagnoz in ocenjevanja ljudi. Odprla si mi oči. Zdaj vem, kako imam pravzaprav prazno življenje. Te smem nekaj prositi? Seveda, če se še imaš namen kdaj videti z menoj in sprejeti moje povabilo, prosim, ne omenjajva tega pogovora. Že zdaj mi je nerodno, da bi ti pa vse to priznal iz oči v oči pa nimam poguma.« je jecljajoče zaključil.

Deni je nemo poslušala. Res si ni mislila, zakaj je ne mara. Vseeno je prav slutila, da je za tem njen oče, istočasno pa je bilo tudi njej nerodno, ker je slišal njeno izpoved ob njegovi postelji. Mislila je, da spi.

»Deni, si še tam?« jo je pozval.