Na gledališkem maratonu v Hali Tivoli je svojo suverenost potrdil pred 4500 ljudmi. Marsikateremu domačemu estradnemu magu se verjetno zdi muhast in trmast v svojih namerah, da nastopa s svojim bendom oziroma da igra glasbo po izrazito svojem okusu, vendar takšen pač je. V minulih dneh je izdal svojo drugo ploščo, ki jo že promovira, tudi v času tega intervjuja pa iz rok ni dajal kitare, ki se je znašla v bližini. Je tip, ki ti brez predsodkov in na polno odbrenka novonastajajoč komad, čeprav ta še nima teksta, in tudi v tako komorni inačici njegov glas zveni polno. Res dober pevec, ki bi morda vseeno lahko pripustil kakega komponista s strani, ki bi v njegov repertoar vnesel še kak drugačen izraz. Vseeno pa je treba upoštevati, da je še razmeroma mlad in da slej ko prej še ni rekel zadnje.

Kako redno se sklofaš?
Uf, redko.

Slišali smo, da rad zasikaš?
To pa ne bo držalo.

Bolj miroljuben si torej?
Mislim, da ja.

Okej, pomota pač. Vrnimo se k evroviziji. Si po njej začel kaj paziti, kako se vedeš?
Vse skupaj mi ni prišlo najbolj prav. Sčasoma sem začel vnaprej razmišljati, kaj bom naredil.

Na primer poljubljati se z žensko na ulici?
Bil sem zvezda za dva meseca, nacionalni “motherfucker” pa nisem bil nikdar.

Kako se je spremenilo povpraševanje po tebi, tvojem bendu od takrat do zdaj?
Takrat smo harali, zdaj je pa povpraševanje logično nekoliko upadlo, čeprav sem še vedno zadovoljen. Mislim, da smo na dobri poti.

So po evroviziji na tebe pritiskali, da zamenjaš bend?
Tudi. Bend imam takšen, kakršnega imam, in je v bistvu enak, kakršnega sem imel pred osmimi leti. Najprej smo potrebovali tri leta, da smo dojeli, da morata
biti bas in boben usklajena, da morajo biti kitare uglašene in tako naprej, vzporedno s tem sem pa sam podpisal pogodbo z Nika Records, ker založbi bend ni bil všeč, dejansko pa mi vsi skupaj tedaj res še nismo vedeli, kako se stvarem streže. Sčasoma smo dojeli stvari, se razvijali, nakar smo razpadli, ker pač ni bilo povpraševanja po nas. Tri leta kasneje me iz Nike pokličejo in mi predlagajo, naj se prijavim na Bitko talentov, prej so pa z menoj posneli dva komada pri Štiberniku, posnetka, s katerima vsi skupaj niti nismo vedeli, kaj bi z njima. Po zmagi na Bitki talentov je zgodba bolj jasna.

Zadnjič sem te videl v Hali Tivoli na 5žensk.com, kjer si po mojem dokazal, da si dober pevec, morda celo predober in prelep za punkerja.
Tudi meni je bilo všeč v Hali, nisem pa nikdar rekel, da sem punker. Samo fen Green Dayev sem, nasplošno sem pa zelo odprt za glasbo.

Na bitki si pel Robbieja Williamsa?
Da, vendar pa mi Robbie ni vrhunski, ampak “glih za glih”. Moj Vse, kar si želiš je za moje pojme boljši od vseh njegovih komadov. On prodaja faco, to, da je facon, glasba pa je nekaj postranskega.

Vendar pa tip ni brez veze. Meni so njegovi poskusi, da znotraj velescene poskuša ohranitI sebe, da si lahko privošči običajno punco in podobne finte, všečni.
Nikdar se vanj nisem preveč poglabljal. Zdel se mi je pač kombinacija luškanega fanta z malce uporniškimi tatuji.

Hm, mar nisi nekaj podobnega tudi sam?
Tudi sam imam tatuje, vendar pa ne zaradi njega. Vtetovirane imam tri like od skupine Green Day.

Kaj pa, če zamenjajo bobnarja?
Po mojem mnenju ga ne bodo, ker on nosi vse.

Bitko talentov, v kateri si zmagal, sem gledal. Se ti je zdelo, da Dežan poje bolje od tebe?
Da, vendar pa je takrat odločilo nekaj drugega kot petje. Po mojem mnenju to, da sem bil bolj spontan.

Je bilo kaj iskrene nečimernosti?
Nobene in tudi ko je on šel naslednje leto na evrovizijo, sem mu iskreno privoščil.

Imel sem občutek, da je tamalemu bilo zoprno to, da je točno vedel, zakaj je izgubil. Spomnim se ga. Osupnil me je z dovršenostjo, s fraziranjem, mimiko, gibi, ki jih je povzel in izpeljal do neke popolnosti oziroma popeglanosti, vseeno pa je izgubil.
Bo držalo.

Se slišita?
Se. Če nanese, da kaj potrebujeva drug od drugega, se pokličeva.

Pred časom si odpel refren za raperja Kosto: “Za seksi petke je izgubila svoj ponos…” Si zadovoljen s tekstom?
Če po pravici povem, se ne obremenjujem s tem. Ni moj tekst, ampak tekst njegove punce, ki je vztrajala pri vsaki besedi, kar mi je bilo super.

Si prejel kaj denarja za to?
Ne.

Če se vrnemo še k tvojemu vztrajanju pri svojem bendu. Če prav razumem, si najprej solo pristopil k založbi, po evroviziji si pa hotel svoj stari bend, ki je pa prej že razpadel. Zakaj?
Ni šlo za isti bend, je pa šlo za podoben trip. Bend nikdar ni razpadel v smislu, da se ne bi družili še naprej. Samo igrati smo nehali, še preden sem na Bitki
taletov zmagal, sem pa zaslutil, da bi se lahko začelo kaj premikati in sem v taisti bend Kareem pripeljal drugega bobnarja ter basista, ki ga je pripeljal bobnar, basist pa je pripeljal novega kitarista, ki sem ga sam že poznal od prej, kitarist je pripeljal še klaviaturista. Na tak način se je ponovno formirala nova ekipa. Šele nato je na bas uletel Nikola Sekulović, s katerim je bend napredoval, zbalansiral nas je in nam pojasnil neke stvari glede posla. Da je pomemben celoten paket, uvedel je tonskega mojstra, pomočnike za nošenje opreme, kombi in podobne detajle. Žal je bend zapustil, ker se mu je v nekem trenutku nakopičilo preveč komplikacij.

Se je s Sekulovićem kaj spremenil način vadenja?
Predvsem sem si pri fantih moral pridobiti neko spoštovanje, da sem lahko uveljavil svoje ideje oziroma odločal o tem, kaj mi je všeč, kaj pa ne. Večino komadov sem pač naredil jaz.

Na kaj delaš komade?
Na kitaro, razen v mladih letih, ko še nisem obvladal kitare, sem komponiral na klavir. Moja mama je pač pianistka in sem ob klavirju odrasel.

Vendar pa še nisi odgovoril, katere vse ponudbe si dobil po evrovizijskem nastopu?
Raznorazne. Okoli mene so se v tistih dneh motali vsi mogoči menedžerji, pri čemer sam pred evrovizijo nisem imel svojega menedžerja, tako da je tudi Uranjek naknadno uletel na suho.

Si še njegov varovanec?
Ne. Človek je postal tako močan, da mi niti ne more več posvečati toliko časa, kot bi hotel. Dejstvo je, da ima prezentne izvajalce, ki so na večini slovenskih odrov, vendar pa sem sam ugotovil, da če že dajem svoj odstotek, potem potrebujem človeka, ki bo bolj delal na meni, ne pa da nekatere stvari počnem sam.

Katere stvari?
P.R., menedžment, v katerih časopisih se bomo pojavljali, na katerih odrih, papirologijo.

Kdo ti potem to ureja sedaj?
Načeloma delam sedaj z več ljudmi in z nobenim nimam eksluzive, medtem ko je Uranjek hotel ekskluzivo, kar pa spet ni povsem v redu.

Od česa živiš?
Od glasbe.

Od nastopov?
Nekaj je od nastopov, nekaj od avtorskih, nekaj od mehanskih pravic, od kakšne reklame, jinglov.

Vendar pa večinoma vseeno od nastopov?
Niti ne. Bolj od avtorskih pravic, za kar gre vsaka čast Zupanu (Matjaž Zupan, znan kot pevec skupine California in kot MZ Hektor, je pa tudi predsednik upravnega odbora SAZAS, op.a.), ki je to uredil za vse, ki so kaj naredili. To vprašanje avtorskih pravic sem vedno gledal iz dveh zornih kotov in se spraševal,
ali Zupan ima ali pa nima prav. Dopuščal sem tudi drugo možnost, da nima prav, kot sicer trdi precej ljudi, potem sem pa ugotovil, da ima prav. Slovenija je majhna in ne more cela država vedeti, koliko nekdo dobi od avtorskih pravic.

Kaj pa glede cenzusa, po katerem si denar od avtorskih pravic delijo samo izvajalci, ki se jih vrti veliko in na tak način pobirajo tudi denar od komadov manjših bendov?
Kaj tukaj ni prav?

Recimo to, da ko prižgeš nočni program, lahko vedno znova slišiš ene te iste komade?
Morda pa to hočejo ljudje.

Morda tudi, dajva pa vseeno dopustiti možnost, da gre za dogovor z uredniki oziroma za vezano trgovino ozkega kroga udeležencev. Slovenija je majhna. Da se jo obvladati.
Bush je kmet, pa obvlada cel svet.

Zakaj je potem MZ Hektor boljši, če obvlada samo Slovenijo?
Za to leto vem, da ne bom dobil veliko denarja, ker nisem imel nobenega hita. Ko bom kaj naredil, ga pa bom in to se mi zdi v redu.

Posle po novem torej vodiš sam. Kako deliš denar?
Lahko rečem, da ne pobiram levjega deleža, to pa enostavno zato, ker enostavno ne ostane dovolj denarja, da bi se lahko šel tako igro. Če bi jemal 80 odstotkov, ne bi drugim ostalo nič.

Kje te imajo bolj, kje manj radi?
Lahko rečem, da me imajo radi na Koroškem. Zelo iskreni poslušalci so. Niso zaigrani.

Koliko komadov igraš na koncertih?
Kakih sedem iz prejšnje plošče, pa kakih sedem iz nove.

California je na primer imela nekaj svojih komadov, potem pa so igrali še marsikaj?
Ne, jaz igram samo to, kar imam svojega. Igram vsega tri priredbe, sicer pa stvar nadaljuje DJ ali pa druga skupina. Mi igramo koncert in ne “gaž”. Pri tem mislim vztrajati. Ena ura in pol je maksimum. Potem se te folk nažre.

Hm, Hazardi, dober komercialen bend, so igrali, če je bilo treba, od dvajsete do ene, če so pa gasilci dodali kakega jurja, so pa potegnili še za kako uro. Ali imaš občutek, da si kot muzikant “po defaultu” nespoštovan?
Da, in to na razne načine. Za marsikoga sem hud nadut kmet. Za marsikoga, ki bi bil na mojem mestu, ali pa za marsikoga, ki ni bil na mojem koncertu in ni imel priložnosti slišati, da smo v živo vsaj še enkrat boljši bend kot na posnetku.

Katere priredbe ti ležijo?
Uf, Overload od Sugarbabes, recimo, pojem rad.

Na katerem akordu si rad?
Na E-ju. Na E-ju je vse jasno. Poln akord je.

V glasu imaš neki orient.
Ni dvoma in rad imam to. Ne skrivam. Uživam v tem.

Evrovizijska slava izginja. Ali meniš, da je čas za kompromise?
Kompromisi so obvezna stvar v življenju in v glasbi. To mi je že dolgo jasno. Kdaj mi kaka linija v kakem tekstu ni všeč in to povem Urši Vlašič, ona mi pa reče, da je to v redu verz in da je to linija, ki se bo prijela. Zavoljo tega, ker je napisala nešteto tekstov, popustim in ni vrag, da se potem prav ta linija med folkom res prime. Ni to stoodstotno moje, vendar pa je uspešno.

Kakšne so tvoje naklade?
Prvo ploščo sem prodal v nakladi 16 tisoč, novo pa v nakladi 2000. Razlogov za to je več. Ne samo, da se je evrovizijska fama razblinila, ampak je ta plošča tudi manj komercialna. Poleg tega je leta 2005 folk še kupoval CD-eje, medtem ko danes tega res ne počne skoraj nihče več.

Kaj meniš o izboru novega pevca od Čukov?
Res ne vem, kdo je to.

Kaj pa nova pevka od Tabujev?
Ima potencial, čeprav ni tako karakterna bejba, kot je bila prejšnja, se pa zdi bolj igriva, lažja.

V kakšnih odnosih si z geji?
Dobrih.

(Antena)


Zadnje novičke

Prejšnji članekVabljiva postava Hilary Duff
Naslednji članekNicole Richie pogreša zabave