Skrivnostna plesalka, 21. del

Med jedjo sta se pogovarjala o skupnem projektu in obnavljala kaj je kdo dopisal v tabelo. Ne en ne drug se ni drznil spustiti v druge sfere iz strahu, da porušita trenutno dokaj znosno ozračje.

»Za sladico imam sladoled in absolutno sem potrebna kave.« je rekla sproščeno.

»Jaz sem kuhal, ti pomivaš in poskrbiš za sladico.« je rekel odločno in čakal njeno reakcijo. »Dogovorjeno.« se mu je enako odločno nasmehnila nazaj in dodala, »toda večerjo kuham jaz in ti pomivaš.«

V Davidovih očeh je zažarela iskrica veselja in strasti. »Dogovorjeno!« je rekel veselo in se trudil skriti pravo radost, ki ga je obšla saj je to pomenilo, da bo še kar nekaj časa ob njej in da ji misel, da bi bil tako dolgo tu ni bila zoprna.
Tud Liv se je šele po izrečenem zavedla kaj je rekla. Toda tako preprosto in naravno se ji je zdelo, da bo ponovno večerjala z njim. Tako močno je sodil v njeno kuhinjo in v njeno življenje. Ob tem spoznanju se je kar malo ustrašila sama sebe in da bi skrila svoje nelagodje je vstala in začela pospravljati posodo.

David, ki je zaznal spremembo v njej se je delal kot, da tega nebi opazil. Rekel si je počasi, daj ji čas se bo že še navadila na misel, da je njen in ona njegova. Pomagal ji je pospraviti mizo in ona ga je samo navidezno grdo pogledala: »Kaj pa počneš, saj si rekel, da moram jaz pospraviti?«

»Ne, rekel sem, da ti pomivaš. O pospravljanju pa nisva rekla nič, zato ti pomagam.« se je brezbrižno smehljal in vseeno užival v njeni zmedenosti.

»Tako, papirnati del je zaključen.« je rekla ponosno in se z olajšanjem zazrla v Davida.

»Ja, uspelo nama je.« je potrdil očitno in pri tem ga je spreletelo, da je on svoje delo zaključil. Le kako jo bo prepričal, da mora ves čas biti ob njej. Ni imel več izgovorov. Ostalo je, da naročita kostume in da ona nadzoruje vadbo svojih varovancev, zanj res ni bilo več dela.