Deli
»V redu sem, hvala za skrb.« se mu je David bledo in z naporom nasmehnil. »Tukaj v stolu bom malo zadremal. Ne morem ga pustiti samega, vem, da mu ne morem pomagati, a vseeno bi rad bil tukaj, ko se zbudi iz kome.«

»Jaz bom tukaj in takoj, ko se zbudi te bom poklical.« se ni pustil Ron in tudi Brad, ki se je pojavil na vratih s tremi skodelicami  kave je prikimal, »midva bova tukaj.«

David ju je hvaležno pogledal in zmajal z glavo: »Hvala, ampak dokler se Morton ne zbudi se ne ganem od tukaj. Se je Liv že kaj oglasila ali vemo kaj novega o njej?« je zdaj s strahom in upanjem obenem gledal zdaj enega zdaj drugega prijatelja. Oba sta samo nemo odkimala z glavo.

Morton se je počasi začel prebujati. Čutil je, da nekdo drži njegovo roko in jo nežno boža. Z naporom je odprl oči in se zagledal v osebo poleg svoje postelje.

»Zdravo.«

»Zdravo tudi tebi.« je s težavo odgovoril in se poskusil nasmehniti. S prsti je počasi pobožal diamantni srček na njenem prstu in s pogledom oplazil spečega brat: »Ali ve da si tukaj?« »Ne, nisem ga hotela buditi.« se mu je Liv nasmehnila nazaj.

Zaprl je oči in jih malo kasneje z naporom spet odprl: »Veš, zaradi tebe sem se prebudil iz kome.«

Liv ga je samo začudeno pogledala saj se do tega trenutka sploh nista poznala.