Srčna hekerka 6. del

Dopoldne se je Alison odpeljala do mesta. Oblečena v oprijete svetle kavbojke in temno zelen bombažni pulover, ki se je lepo prilegal njeni vitki postavi, je delovala zapeljivo in mladostno. Lase si je spletla v ohlapno kito, oči si je rahlo poudarila z rahlo senco v odtenku oči in maskaro.  Njen cilj je bila trgovina gospoda Thrumana. Parkirala je na edino prosto parkirno mesto in sproščeno vstopila.
»O, pozdravljena dragica. Si lepo preživela prvo noč v našem kraju?« jo je izza pulta veselo pozdravil Jack.
»Pozdravljeni. Ja, dobro sem spala in se končno naspala. Tako prijetno je bivati v naravi.« mu je prav tako veselo odvrnila in vzela nakupovalno košaro.
»Pozdravljena, jaz sem Dee. Stric mi je povedal, da se boš oglasila.« jo je ogovorila prijetna, drobna črnolaska in ji ponudila svojo dlan.
Alison jo je veselo sprejela in stisnila. »Pozdravljena, jaz sem Alison. Veseli me, da sem te spoznala.«
»Ko končaš z nakupom, se lahko s Dee privoščita kavo pri Monroju.« se je v njun pogovor vmešal Jack. Dekleti sta se spogledali in prikimali ter nasmehnili.
»Samo kruh in sadje bom vzela.« je hitro pristavila Alison in se napotila do polic s sadjem in zelenjavo. Ko je naložila nekaj sadja je stopila do pulta pekarne in že v naslednjem hipu je bila pri blagajni. Dee ji je pomagala zložiti nakupljeno v vrečko. Pozdravili sta zadovoljnega Jacka in se odpravili ven. Alison je vrečko spravila v avto.
»O psa imaš. K Monroju gre lahko z nama. Tukaj gredo psi povsod z lastniki, nihče te ne bo postrani gledal.« je razložila Dee in vseeno stala korak stran od avta, ni se bala psov, a do tako velikega psa je imela spoštovanje in je raje ostala na razdalji.
»To je Ruth. Šolana je in zelo prijazna. Daj ji roko, da te spozna.« je predlagala Alison in ji pokazala kako, ko je Ruth radovedno stopila na pločnik.
Dee jo je brez besed ubogala. Ponudila je svojo dlan psu, da jo je lahko povohal. »Krasna si, Ruth.« je iskreno rekla in nato pobožala psa po glavi.
Vse tri so strpno počakale, da se je bližajoči avto odpeljal in nato stekle čez cesto v edino gostilno v mestu. Zjutraj in čez dan so se meščani pri Monroju ustavljali na kavi ali čaju, zvečer pa so si privoščili sprostitev ob dobri glasbi in kozarcu pijače. Na vogalu, nekaj metrov naprej je stala restavracija, kjer so stregli zajtrk, kosila in večerje. Tja so ljudje hodili jesti, posedali pa so pri Monroju. V resnici je tudi restavracija bila last gospoda Monroja, čeprav je ohranil prvotni naziv Pri Jasperju, ko jo je pred desetletjem kupil od Jasperja Howarda. Dee je pokazala mizo v kotu, na pokriti terasi pred lokalom in Alison ji je le prikimala. Udobno sta se namestili. Ruth je legla na tla med njunima stoloma. Pristopil je mladenič in ju veselo pozdravil. Z zanimanjem je opazoval Alison in Dee ju je vljudno predstavila. Sprejel je njuni naročili za kavo s smetano in vodo ter urno izginil v notranjost lokala. Prišli so trije mladeniči in vljudno pozdravili ter sedli nedaleč stran. Mladi natakar jima je prinesel naročeno in se posvetil novim gostom. Dva moška sta izstopila in eden se je za hip ustavil pri njuni mizi. Navdušeno je pozdravil Dee in se z nekaj besedami, kako jo je lepo videti poslovil.
»Rekla bi, da si mu všeč.« se je zahihitala Alison, ko je ni več mogel slišati.
»Misliš? On je vsekakor meni zelo všeč.« ji je šepetaje vrnila Dee.
»Seveda. Kaj ne vidiš kako te gleda? Kar požira te z očmi.« jo je Alison potrepljala po dlani.
»Vsak dan se ustavi v trgovini in me vsakič ogovori, samo do sedaj me še ni povabil na zmenek.« je s pridihom žalosti vzdihnila Dee.
»Mogoče je malo bolj sramežljiv. Ti povabi njega na zmenek. Prevzemi pobudo, to je v teh časih čisto dopustno.« ji je predlagala Alison.
»Misliš?« je tiho šepnila Dee in gledala v avto, ki se je oddaljeval in ga je vozil Tom, njena simpatija.
»Tukaj nimamo ne vem kakšnih možnosti za zmenek. Saj boš spoznala, ko boš dovolj dolgo tukaj. Ob sobotah imamo kino na prostem in zvečer se vsa dogajanja omejijo na ta lokal.« je še dodala rahlo naveličano nad življenjem v majhnem mestecu.
»Če si v pravi družbi je to čisto dovolj.« se je zasmejala Alison. »Naslednjič, ko bosta govorila ga vprašaj, če bi šla zvečer skupaj na pijačo in mu naroči naj pride pote. Verjamem, da več spodbude ne bo potreboval.« ji je veselo prikimala in upala, da ji je dala dovolj poguma, da vzame stvari v svoje roke.
Še dva mlajša moška sta prišla in ju vljudno pozdravila, malo predolgo sta strmela v njiju predno sta se odpravila v notranjost lokala. Spogledali sta se in zasmejali.
»Tukaj imate veliko postavnih primerkov moškega rodu.« je šepnila Alison, ko si je ogledovala visoko postavo moškega, ki je zapuščal lokal v spremstvu svoje drage, vsaj predvidevala je, da je njegova draga, saj se je tesno oklepala njegove roke.
»Ja, izbor imamo kar velik. Veliko več je moških kot žensk. Večinoma so vse ženske zasedene ali poročene. Ostalo nas je zelo malo ne vezanih žensk, med njimi tudi moja najboljša prijateljica Trish. Preveč imava na izbiro. Vsi po vrsti se vrtijo okoli naju, le moj Tom je sramežljiv. Trish pa se še ni odločila kateri od vseh bi ji bil všeč. Zdaj si tudi ti tukaj in mislim, da so vsi v nebesih. Prav zanimivo bo gledati kako se bodo vrteli okoli tebe.« se ji je nagajivo nasmehnila Dee. »Najprej si jih vse oglej potem si pa izberi svojega.« ji je še predlagala.
»Včeraj sem spoznala enega, ki mi je padel v oči.« se ji nasmehnila Alison nazaj.
Dee jo je samo radovedno pogledala in jo z očmi povabila, da pove kaj več.
»Ko sem se ustavila pri tvojemu stricu, mi je Eric pomagal odnesti škatlo do avta. Izkazalo se je, da je moj sosed in se je proti večeru na kratko ustavil pri meni, da vidi kako mi gre. Pravi cukerček se mi zdi.« ji je zaupala Alison.
»Načelnik policijske postaje, Erick Johnson?« je nejeverno vprašala Dee.
»Načelnik? Meni je samo omenil, da je policist. Nekam mlad je za načelnika.« je razglabljala Alison resno.
»Sedemintrideset jih ima. Iz policijske družine je.« je stvarno pripomnila Dee.
»Skriva leta. No, jaz jih imam tudi že šestindvajset.« je skomignila Alison in brez zadrege lagala. Očitno je Eric vedel kaj govori, ko ji je predlagal, da se izdajata za par. Vsekakor ji to ne bo težko, saj je zdaj videla res velik nabor samskih in postavnih moških predstavnikov mesta, a Eric je bil daleč najbolj poželjiv in privlačen. »Kolikor sem ujela, živi sam.« je nadaljevala pogovor.
»Ja, trenutno je samski. Mislim, da do sedaj še ni imel resne zveze. Rad ima ženske in rad se zabava, a nobena ga še ni ujela za kaj več kot nekajmesečno avanturo.« je Dee razglabljala o Ericu.
»Jaz tudi še nisem pripravljena na resno zvezo.« se je zahihitala Alison in resnično očarana pogledala v postavnega policista, ki se jima je približeval. Dee ji je samo stisnila dlan in se zahihitala.
»Pozdravljeni, lepotički. Uživata ob kavi? Vidim, da sta se hitro ujeli, kar me nad vse veseli. Nočem, da bi moja soseda samevala v našem mestu.« ju je ogovoril Eric in se s pogledom za trenutek predolgo zadržal na Alison. Delno je hotel vsem dati vedeti, da mu je všeč, delno, ker mu je bila res všeč. Dolgo v noč se je nepotešen premetaval po postelji, ko pa je le zaspal, je sanjal kako jo poljublja in mrši te dolge lase.