Zelena hiša 22. del

Ni počakal, da obesi do konca, takoj jo je zavrtel v svoj objem in se lačno polastil njenih ustnic. Presenetil jo je, ni se uspela braniti ali upreti. Za trenutek je nemočno stala v njegovem objemu, nato se je prepustila svoji želji po njem. Odzvala se je na njegovo igro ustnic. Roki mu je ovila okoli pasu in se stisnila bližje k njegovemu izklesanemu telesu. Razprla je ustnice in se z jezikom zapletla v čutno igro. Pes je zalajal in prekinil čarovnijo. Počasi sta se odmaknila. Ne glede na to, kako strastno in prostovoljno  se je predala poljubu, ga je zdaj jezno in vprašujoče pogledala.

Nasmehnil se ji je. »Vem, kaj si rekla. To je bil samo mali argument, ki ti bo pomagal, da se hitreje odločiš. Nežno jo je pobožal po obrazu in odšel, saj sta oba slišala Lesterja, ki ga je klical.

Deby je ravno pobrala prazen škaf in se odpravila proti hiši, ko je na dovoz zapeljala majhna, okroglolična ženska v velikem dostavnem avtu.

»Dober dan,« je Deby vljudno pozdravila.

»Dober dan. Jaz sem soseda, gospa Urbant. Reci mi kar Sarah,« je pripomnila starejša gospa in s sedeža vzela pladenj z jabolčno pito, nato pa Deby ponudila svojo dlan.

»Deby,« se je kratko predstavila Deby in gostjo povabila v hišo. Škaf za perilo je odložila v pralnici in povedla Sarah v kuhinjo.

»Prinesla sem jabolčno pito. Vem, da so danes prišli delavci, zato mala pomoč pri posladku in seveda kot dobrodošlica,« je veselo čebljala Sarah.

»Hvala, res prijazno od vas. Sedite, skuhala bom kavo,« je rekla Deby in na krožniček zložila nekaj domačih keksov.

»Sarah. Lepo te je videti. Veselica je odlično uspela,« je še z vrat pozdravil Edward in prisedel. »Lahko še jaz dobim kavo?« se je obrnil k Deby in ji namenil ljubeč pogled, vedoč, da Sarah to ne bo ušlo.
»Seveda,« mu je veselo odgovorila Deby, ter začela rezati jabolčno pito.

»Uspešna veselica je bila. Res smo se zabavali,« je naprej kramljal Edward.

Sarah je kar zažarela. »Oh, hvala. Rada vidim, da ljudje uživajo. Res je bilo veselo. Deby, draga, kako se je tebi zdela veselica. Žal mi je, da te nisem uspela spoznati že na veselici. Vedno je toliko ljudi.«

»Prvič sem bila na veselici. Navdušena sem bila. Že dolgo se nisem tako naplesala,« je veselo razlagala Deby in sedla k njima za mizo.
»Prvič na veselici? Od kje pa si?« je zanimalo Sarah, saj je tudi zaradi radovednosti, kdo je Deby, prišla na obisk.

»Iz Wace sem. V mestu ni takih veselic,« je vljudno odgovorila Deby in vstala, saj je voda za kavo zavrela.
»Kje sta se pa vidva potem našla?« je kar direktno vprašala Sarah.

»Potreboval sem gospodinjo, zato sem dal oglas, Deby se je javila,« je lenobno odgovoril Edward.

»Zakaj si jo pa potem skrival? Lahko bi nam namignil in bi ji pomagale, da se privadi življenju na ranču, čeprav vidim, da ji gre kar dobro od rok,« je vznemirjeno klepetala Sarah in s pogledom, polnim odobravanja, zaobjela kuhinjo.

»Najprej sem se moral prepričati, da me ima dovolj rada, da mi ne bo ušla s prvim kavbojem. Tukaj se kar tre samskih porednežev,« je s porednim nasmeškom razložil Edward in se zaljubljeno zazrl v Deby, ko je pred njega postavila šalico kave.

»No, tukaj te pa razumem,« je prikimala Sarah. Malo je pomolčala in ga ocenjujoče gledala. »Zanima me, zakaj še nima prstana?« je direktno podrezala.

»Za zdaj, si ga še ne želi,« je Edward lenobno skomignil z rameni, kot bi ga to ne skrbelo.

»Jaz na tvojem mestu, ne bi bila tako brezbrižna. Pokazal si jo svetu in dokler ne bo uradno tvoja, ti jo lahko kdo spelje pred nosom,« mu je požugala Sarah, nato se je obrnila k Deby, »ne čakaj predolgo. Že res, da ti ga nobena ne bo speljala, a vseeno tukaj radi opravljajo.« Ko je povedala svoje, se je sprostila, pila svojo kavo in sproščeno kramljala, kot da prejšnjega pogovora ne bi bilo.

Sarah se je hitro poslovila. Videla je kar jo je zanimalo, slišala je kar je hotela, zdaj pa mora opraviti še nekaj obiskov. O ja, današnji obisk je bil uspešen. Veselo se je poslovila. Edward in Deby sta jo pospremila do avta. Ko je odpeljala, se je Edward hotel izmuzniti proti gospodarskemu poslopju. Neuspešno.

»Kaj je bilo to?« ga je Deby jezno vprašala.