Branko Djurić Djuro: Veliko sem spremenil po pogovoru s Tanjo

Premierna uprizoritev bo v Cankarjevem domu, jutri, 8. oktobra ob 20.30. Poleg Đura bo na odru veliko zanimivih gostov, med drugim tudi Petar Grašo in Tonči Huljić. Bo pa tudi veliko takih, ki bodo sedeli med publiko in še niti ne vedo, da jih bo Đuro poklical na oder. Presenečenj ne bo malo!

Đurologija je dejansko nastala v tujini, kajne?

Predstava je v bistvu nastala na moji turneji po Avstraliji. Tekst sem pisal že prej, seveda, ampak je materiala bilo veliko preveč. Zato sem na vsaki od šestih avstralskih predstav, poskušal druge dele teksta. Tako je publika (oz. njihove reakcije) 'prefiltrirala' predstavo in ostali so deli, na katere so ljudje najbolj reagirali.

Predstava je zbirka nekaj mojih izkušenj, opažanj iz vsakdana. Nekaj teh, ki me nervirajo, nekaj teh ki so absurdne, a smešne…Opažam, da kjerkoli igram to predstavo (od Sydneya do L.A.), ljudje reagirajo enako, opažajo iste stvari okrog sebe. Prepoznavajo svoje osebne življenjske situacije v Djurologiji. Pravzaprav se smejijo sami sebi.

Katere dosežke bi v vašem življenju opredelili kot najbolj uspešne?

To, da imam krasne otroke, da sem obdan ljubeznijo in da s svojo družino živim svoje sanje, to je daleč najbolj pomembno.

Na vaši poti in v poslovnem svetu ste spoznali ogromno ljudi. Katera srečanja, spoznavanja, prijateljstva so na vas naredila največji vtis?

Največji vtis na mene vedno naredijo ljudje, ki so kljub svojem uspehu uspeli ostati “normalni”. Naš poklic je zelo nenavaden in veliko kolegov, ki doživi (takšen ali drugačen) uspeh, začne na sebe gledati drugače. Ta ljubezen množice te lahko zelo spremeni, če nisi čvrsto na tleh. Zato občudujem tiste, ki znajo ločiti svoj poklic od svoje družine, prijateljev …. Ki so še vedno ljubeči, razumevajoči, prisrčni … takšni, kot so bili preden se jim je “zgodila slava”.

Kakšne so bile prve reakcije vaše družine, ko so videli predstavo Đurologija?

Njihovo mnenje mi največ pomeni in vedno s strahom pričakujem reakcije. Tudi tokrat so bile pozitivne. Seveda sem veliko stvari v predstavi spremenil po pogovoru s Tanjo. Veliko je tudi njenih štosov že od samega začetka.

Menda se dobro znajdete tudi v kuhinji?

Prva šola, ki sem jo končal, je kuharski tečaj leta 1979. Nato sem na ladji delal kot kuhar leto dni.

Že dolgo ste vegetarijanec, kaj pa vaša družina, so tudi vegetarijanci?

Niso. Razen starejša hči, ki že dobro leto ne je mesa.

Ampak pripravljate pa mesne jedi?

Seveda. Tanja, druga hči in sin namreč jedo meso, ampak redko, le nekajkrat na teden. Če bi ljudje samo en dan na teden iz svoje prehrane izločili meso, bi ogromno naredili za človeštvo in za vsa živa bitja na planetu.