"Želim, da je moje življenje čim bolj normalno. Ena od nevarnosti v filmski industriji je ta, da so stvari zelo hitre. Stvari želim ohraniti preproste, zato tudi nimam asistentke. Pri tem mi pomaga najboljša prijateljica. Po koncu snemanj grem lahko domov in se družim z njo ter počnem stvari, ki sva jih počeli 22 let … in to ne delim z nekom, ki dela zame," je izdala Jennifer.
O otroštvu pa je zaupala nekaj precej nenavadnega: "Moj vzdevek je bil 'Nitro' – kot nitroglicerin. Bila sem hiperativna in radovedna o vsem, kar je prišlo mimo. Ko mi je mama pripovedovala o mojem otroštvu, mi je povedala, da je bila v meni neka luč, iskrica, ki me je nenehno navduševala. Ko pa sem odšla v šolo, je ta luč izginila. Ne vemo kaj je bilo, a očitno neke vrste socialna tesnoba. A sem imela prijatelje."
Odkar je Jennifer padla na letošnjih oskarjih, ima pravo fobijo pred padanjem. Zaupala je, da je sedaj tako nesigurna, da si tako vedno misli, da ji bo spodletelo.
