Svojo kariero v medijskem svetu neutrudno nadgrajuje na televiziji, še zmeraj jo lahko občudujemo v številnih revijah, katalogih in na plakatih, letos se je s svojim televizijskim kolegom, perspektivnim televizijskim voditeljem Adelom Djutovičem, odločila, da postavita prvi ‘media’ kamp v Sloveniji, namenjen vsem tistim, ki jih zanima svet medijev.

Živa ima stvari v življenju jasno začrtane, nikoli se preveč ne obremenjuje, kaj bo jutri, raje uživa vsak dan posebej, kajti življenje je minljivo, prav tako lepota, ostanejo nam le spomini. Obožuje delo z ljudmi, je razgledana in komunikativna. Stavek ‘želim si delati dobro’ zanjo ni le stavek, ampak zapoved, ki se je trdno drži. Mogoče se prav v teh lastnostih skriva njena fatalnost, kdo ve … Vemo le, da nam je Živa všeč zaradi tega, ker je iskrena in ne zna igrati v življenju, ker se ji to zdi nesmiselno. Prav zaradi tega smo jo uvrstili na lestvico Men’s Healthovih usodnih žensk.

O usodnih izkušnjah v življenju
Ljubezen … čudna zadeva pravzaprav, tako nepogreš­ljiva, sestavni del mojega življenja, brez nje ne bi mog­la. Pa vendarle boleča in sladka obenem. Rakica po horoskopu ne morem brez ljubezni. Potrebujem jo tako kot kisik! Brez ljubezni se počutim gola, neizkoriščena, kot da moje poslanstvo ni izpolnjeno. Rada jo dajem in do tistih, ki so mi blizu, nima meja, še več, razvija se in raste!

Že od rojstva sta mi starša dala ljubezen do narave, do življenja (saj sem vendarle Živa), do živali in svobode!
Ko sem bila majhna, sem ljubila brezskrbne dneve doma v družbi svojih kužkov in staršev, kasneje v mali šoli sem bila že zaljubljena v fanta iz vrtca (takrat smo bile vse zaljubljene v istega), ki pa mi naklonjenosti ni kazal in se z menoj ni hotel igrati s punčkami. V osnovni šoli je bil vame zaljubljen sošolec iz istega kraja in mi je pošiljal sporočilca v kuvertah, ki jih je jemal svojemu očetu, ta pa se je čudil, kam vse te kuverte izginjajo.

V srednji šoli sem bila večkrat zaljubljena in še večkrat prizadeta (no, takrat sem mislila, da bo konec sveta), čeprav fant, v katerega sem bila zaljubljena, še slišal ni zame. Lahko bi rekla, da sem sedaj najsrečnejša, ker ljubim in sem ljubljena.

O posesivni ljubezni in hrepenenju
V srednji šoli me je bilo samo hrepenenje … Hrepenela sem po tem, da bi bila bolj vitka, lepših oblin, da bi imela fanta, da bi bila moja zad­njica večja, da bi spoznala romantičnega princa iz prav­ljice (takrat sem namreč živela v svetu romantičnih dekliških romanov), da bi videla svet, da bi mi starši pustili več večernih izhodov, da bi bila tako oblečena kot naj­po­pularnejša dekleta na gimnaziji, da bi … seznam je neskončen!

Srečo sem imela, da sem imela najboljšo prijateljico Mašo, s katero sva razglabljali o svetu, o mo­š­kih, zakaj se tako obnašajo, kako postati njihova punca iz sanj. Skupaj sva odraščali in malo po malo spoznavali mo­ški svet. Pa se mi zdi, da še sedaj, ko sva (končno ob istem času) sre­čno vezani, ne poznava moškega sveta oziroma njihovega razmišljanja do potankosti.

Sem pa na faksu spoznala, kaj je to posesivna ljubezen, čeprav ni bila tako zelo posesivna, kot bi kdo pomislil ob tej besedni zvezi. Mi­slim, da sem podzavestno pustila, da me takratni fant ljubi posesivno. To se je poznalo pri večernih izhodih s prijateljicami, takrat se skoraj nisem več družila z njimi, niti z Mašo, ker se s fantom nista preveč marala.

Menim, da posesivna ljubezen ni zelo zdrava za partnersko življenje; nekaj časa lahko shajaš tako, ko pa začetna smrtonosna ljubezen malce ugasne, začneš pogrešati druge člane iz tvojega prijateljskega in družinskega kroga.

O pravih moških in njihovem spoznavanju
Pravi moški, hm, mora biti možat, z njim me ne sme biti strah. Mora obvladati domača popravila, biti močan in romantičen. Me ob koncu dneva, ki je bil katastrofalen, objeti in biti pripravljen poslušati vse, kar se je zgodilo. Biti pripravljen sprejemati vse moje slabe in dobre dneve in ne takoj kuhati mule, če se mi česa ne da početi. Včasih si mislim, da je moj res dober, kajti včasih grem še sama sebi na živce.

Ko se na primer ne morem odločiti, ali bi kam šla ali ne, katero drevesce naj kupim in sem v prodajalni sposobna stati pol ure, si vmes dvakrat premisliti, na koncu pa izbrati tisto, ki sem ga prvega držala v rokah. Pravega moškega najbolje spoznaš, ko si že nekaj časa z njim, ko te zna presenetiti z drobnimi romantičnimi dejanji, ko mu ni odveč iti ponoči na kebab in še in še. Za pravega moške­ga ni opisa • kolikor nas je žensk, toliko je tudi pravih moških, hvala bogu, da je tako.

(menshealth)


Zadnje novičke

Prejšnji članekSalma Hayek na naslovnici revije Glamour
Naslednji članekNasmejana Avril