Kje te lahko najdemo sedaj, s čim se trenutno ukvarjaš?
Trenutno sem spiker na radiu Zeleni Val, kjer izredno uživam, poleg tega pa se pripravljam na novo sezono nastopov z mojim trenutno najbolj poznanim projektom, monokomedijo ‘Oh, ta seminarska naloga’, na vidiku sta pa še dva nova projekta, ki bosta javnosti predstavljena še letos.
Kdaj si se prvič srečal z odrom?
Spomnim se svojega nastopa v prvem razredu, ko sem sam zapel pesem Romane Kranjčan, drugače pa sem oderske deske spoznal v petem razredu, ko smo pripravili muzikal o Cerkniškem jezeru, kar je potem začelo kazati mojo nadaljno pot.
Koliko predstav imaš za sabo?
Glede na to, da sem bil 30. avgusta star šele 19 let, ni bilo ravno ogromno predstav, bilo je šest odrskih premier, od katerih mi bo še dolgo ostala v spominu ravno zadnja, ko sem se podal na samostojno gledališko pot. Koliko je bilo pa vseh ponovitev, pa sicer ne morem reči, ker jih nisem štel, toda teh pa vsekakor ni bilo malo.
Kakšen je bil povod, vzrok za monokomedijo ‘Oh, ta seminarska naloga’?
Povod za to monokomedijo je bila v prvi vrsti želja, da naredim nekaj, v čemer se še nisem poizkusil. In ko sem po neuspešnem iskanju primernega teksta za monokomedijo skoraj obupal, sem nato dobil navdih, da lahko nekaj, česar še ni, naredim sam. Volja je tako našla pot in projekt je v enem letu uzrl premiero, in sicer leto dni nazaj.
O čem govori monokomedija?
Monokomedija govori o tipičnem slovenskem najstniku, ki razmišlja samo o tem, kako delovati po liniji najmanjšega napora. Ve, da mora napisati seminarsko nalogo, sproti pa mu hodijo po glavi zgodbice njegovega življenja. Na koncu se le spravi spisati seminarsko nalogo, vendar pa ugotovi, da… No, kaj ugotovi, pa boste lahko izvedeli, ko si boste predstavo tudi ogledali.
Nam lahko kaj veš poveš o tvoji knjigi z naslovom ‘Pisana misel in mavričen dan’?
Torej, zbirka poezij v knjigi ‘Pisana misel in mavričen dan’ je sedaj končno pripravljena na izid po kar nekaj tehničnih zapletih. Upam, da bo sedaj, ko je vse pripravljeno, tudi kmalu zunaj. Pesmi pa govorijo o mojem pogledu na svet, skozi pesmi izražam svoja čustva o ljubezni, o ljudeh, pa tudi o naravi in vsem, kar nas obdaja. Vsi neučakani pa boste lahko od septembra dalje vsak dan deležni ene pesmi na moji spletni strani (www.mathiasstefancic.com).
Ali bi kdaj odšel v resničnostni šov, kakšno mnenje imaš o Kmetiji in Big Brotherju?
(Smeh) Joj, ne, v resničnostni šov pa res nikakor ne bi šel. To pa mi ni moralno in človek mora imeti vsaj malo samospoštovanja in zasebnosti, ne pa da te ljudje gledajo in opravljajo še bolj, kot je za naš narod še tako ali tako ena stereotipna značilnost, a ne? Moje mnenje o Kmetiji in Big Brotherju? Prav izčrpno ne more biti, zato ker sem si ogledal samo eno oddajo Big Brotherja in potem debatno oddajo (mislim da v Trenjih) ampak res pojma nimam več, za kaj se je šlo, ker me ni zanimalo, spomnim pa se, da mi je bilo absurdno smešno. O Kmetiji pa naj povem po pravici, da res ne vem, zakaj se je šlo, vem samo to, da je sedaj Kmetija slavnih. Če me boste kasneje vprašali, obljubim, da si bom ogledal eno oddajo, da vam sporočim, kako se mi zdi.
Kako odreagiraš, ko zaslediš v reviji svoj članek?
To je čisto odvisno od članka. Če v članku piše kaj prijetnega in stvari, ki so resnične, takih člankov si pač samo želim. Če se pa v članku spravijo name, pa tudi nimam kaj. Nekdo si me privošči. Ni ravno super, je pa treba vzet v zakup, da je to na nek način tudi reklama.
Si imel v otroških letih kakšno vzornico/vzornika?
Ja, vzornika sem vsekakor imel in ga še imam. Izvrsten igralec in komik s smislom za humor. To je Robin Williams, ki tudi nastopa ravno v vseh tistih filmih, ki so mi najbolj pri srcu. Je pa še drugo področje in drugi vzornik… Na glasbenem področju je to hrvaški pevec Gibonni in vsi, ki me poznajo, vedo, da mi je njegova glasba najboljša in se je nikakor ne naveličam že vrsto let.
Špela Mohar
