5 razlogov, zakaj morata vidva narazen!

Da, vemo – ponavadi pišemo o tem, kaj narediti, da osvojiš srce svoje simpatije, dajemo nasvete, kako ustvariti dolgo in trdno zvezo med vama… ampak danes se bomo posvetili razlogom, ki očitno nakazujejo na to, da morata narazen. Ne zato, ker vaju ne bi radi videli skupaj, ampak ker je to, da sta skupaj, slabo za vaju in vajin osebni razvoj.

Zagotovo poznaš kak relativno mlad par, ki sta skupaj že več kot pet, šest let, mar ne? Takšni pari velikokrat sicer delujejo, da se razumejo, da so ustvarjeni drug za drugega, a se za štirimi stenami lahko med njima odvija prava vojna. Vendar zakaj potem ostajata skupaj? Zakaj sta po tolikih letih še vedno par, če stvari med njima niso več takšne, kot bi morale biti. Strah pred osamljenostjo in navajenost na trenutne razmere sta le dva izmed razlogov, zakaj takšni pari ostajajo skupaj, četudi si s tem uničujejo leta svojega življenja.

Mi smo se poglobili v pet glavnih razlogov, zakaj bi dva morala narazen, ne glede na to, koliko let sta že skupaj – ali eno leto ali pa deset.

#1Ne bodi z nekom le zato, ker se ne upaš stopiti iz cone udobja in začeti znova.
Zagotovo lahko opaziš, da vajina zveza ni več takšna, kot je bila nekoč. Prepirata se, ne izpolnjujeta več pričakovanj drug drugega… Vajina zveza je vse prej kot zveza dveh zaljubljencev. A še vseeno sta skupaj. Zakaj? Ponavadi je to rezultat strahu pred novim, neznanim. Strahu pred tem, da boš potem ostal sam oz. ostala sama. Veliko ljudi se sprašuje ali naj ostanejo v razmerju ali naj gredo, a na koncu ostanejo le zato, ker jih je strah, da se bodo morali z razhodom soočiti s samskim stanom, vprašanji javnosti ipd. A pravo vprašanje je: ''Sem pripravljen oz. pripravljena tej zvezi narediti konec ali zapraviti za to zvezo, ki se bo tako ali tako enkrat končala, še dodatna štiri leta?'' Mislimo, da je odgovor jasen…
 

#2 Ni samo ljubezen tista, ki jo potrebujeta za zvezo!
Da, ljubezen je ena izmed prvin dobre, trdne zveze dveh ljudi. A ni edino, kar je potrebno za dolgo, stabilno zvezo med partnerjema. Se s partnerjem spoštujeta ali trmasto vztrajata vsak pri svojem? Se obmetavata z zaničevalnimi vzdevki, ko nekaj ni tako, kot si to želi eden izmed vaju? Ljubezen tu nima več moči. Če med vama ni več spoštovanja, odraslega pristopa do razmerja, se bo to razmerje končalo slej ko prej – z ljubeznijo ali brez.

#3 Ne priznata si, da je vajino razmerje tragedija že od vsega začetka!
Veliko parov gre še pred tem, ko uradno postanejo par, skozi turbolentno obdobje; mogoče zaradi bivših partnerjev, mogoče zaradi fizične razdalje med njima in drugih neprijetnih okoliščin. A problem nastane, če se partnerja že na začetku zveze ne pogovorita, kaj pravzaprav pričakujeta od zveze. Si oba želita imeti trdno in trajno razmerje? Si želita le kratko, tolažilno razmerje po razhodu z bivšim partnerjem oz. partnerko? Takšni pari ponavadi ostajajo skupaj iz gole navade, četudi se več ne spoštujejo, ne ljubijo, ne vedo niti, kam je njuno razmerje namenjeno. Temu je potrebno narediti konec – zaradi vaju obeh!
 

#4 Ne morem biti jaz tisti oz. tista, ki bo naredil oz. naredila konec!
V razmerju, ki je obsojeno na propad, se velikokrat zgodi, da ne eden niti ne drugi partner noče biti tisti, ki bi rekel, da je razmerja konec. ''Ne, ne želim, da krivijo mene, da govorijo, da sem jaz naredil/a konec najini zvezi,'' se velikokrat poraja v mislih posameznega partnerja. Zato ostajata skupaj in si grenita vsakdan. Bodita iskrena drug do drugega, predvsem pa do sebe. Zaslužita si več kot razmerje, v katerem si ne upata ven zgolj zaradi tega, kaj bodo rekli drugi.

#5 Ne morem ga kar pustiti, da odide iz mojega življenja.
Navada je železna srajca, pravijo. In četudi se s partnerjem ne razumeta, četudi med vama ni več tiste prave ljubezni, se zdi, kot da se nočeta izpustiti, ker bi s tem izgubila nekaj znanega v vajinem življenju. Nekaj, na kar sta navajena. Zavedati se morata, da kljub temu, da ne bosta več par, še vedno lahko ostajata prijatelja ali vsaj znanca. Še vedno si lahko pomagata, še vedno se spoštujeta. Le da nista več zaljubljena drug v drugega.
 

Si v zgornjih primerih prepoznal oz. prepoznala koga, ki ga poznaš? Mogoče celo samega oz. samo sebe? Potem je čas, da nekaj narediš! Ceni se dovolj, da si ne uničuješ svojega življenja – in ceni tako tudi tvojega partnerja! Če nista za skupaj, si ne zaslužita, da bi drug drugemu uničevala vajin vsakdan. Spoštujta se, pogovorita se in se razidita, če ugotovita, da sta vajina pogleda na življenje enostavno preveč različna. S tem bosta naredila uslugo sama sebi.