Na zabavi ob zaključku snemanja filma ‘Miami Vice’ decembra 2005 se je Colin odločil, da tako ne more več živeti in še tisto noč odšel na zdravljenje.

»Tisto noč sem se usedel na letalo in odšel na rehabilitacijo. Bil sem zlomljen,« pravi Colin, ki od takrat še ni spil kapljice alkohola ali zaužil droge.
»Še vedno sem nemočen. Če bi začel zdaj piti, kdo ve? Verjetno bi se začelo počasi, toda kmalu bi bil uničen. Skušam si zapomniti, kje sem bil.«

Njegova zgodba se začne pri njegovih 13-letih, ko je Colin sredi noči na skrivaj praznil omarico z alkoholom svojih staršev, s prijatelji pa so se družili v raznih pubih. Ko so prijatelji odšli domov, je Colin ostal in še naprej pil, jemal droge kot so ekstazi, speed in kokain. Pri 19-letih mu je stvar že tako odšla izpod nadzora, da je moral poiskati pomoč. Šest mesecev mu je uspelo zdržati, preden je spet začel piti in jemati droge.

Ali po dveh letih treznosti pogreša življenje, ki ga je imel: » Super bi bilo, če bi lahko pil. Z veseljem bi nekaj noči tulil v luno. Pa ne, da bi spil samo eno pijačo ampak, da bi se ga resnično napil, če bi vedel, da to ne bo postala navada.«

Kaj ga je privedlo do tega, da se je odločil za zdravljenje: »Nisem mogel nehati. Karkoli sem počel na različnih stopnjah v mojem življenju pred tem, vedno sem znal nehati. Mešalo se mi je štiri do pet mesecev potem pa sem se očistil za nekaj mesecev in vsaj malo pazil na svoje telo. Po koncu Miami Vicea pa se je zgodilo, da sem vedel, da ne morem nehati in da ne bom nehal. Na rehabilitaciji govorijo o prečkanju meje in jaz sem jo zagotovo prekoračil in nazaj nisem mogel sam.«

»Mislim, da ni pomembno kaj sem delal, toda res sem veliko stvari dal v svoje telo. Na rehabilitaciji so me prosili naj napišem, kaj sem počel in kako pogosto ��” od prvič, torej od 13., 14. leta in do 28., 29.- in ko sem prebral seznam sem skoraj začel jokati kot dojenček. Ko sem ga bral, je moj glas kar naenkrat postal zelo žalosten, da moram jaz ali katerakoli druga oseba spraviti vase toliko stvari, da se potrudi in počuti človeško, ali ima dobro. Kot bi bral biografijo nekoga drugega o zlorabi kemikalij.«

Problem pa ni bil v tem, kaj je počel, ko je bil v družbi, ampak kaj je počel, ko je bil sam: » Na koncu je bilo pomembno samo to, da sem zaklenil vrata in bil sam. Si zavrtel CD Cheta Bakerja, zaklenil hotelska vrata in odklenil sef, vzel ven moje stvari in začel. Bil sem zelo žalosten osem ur vsako noč, naslednji dan pa sem šel na snemanje. Bil sem v globoki depresiji in zelo žalosten,« pravi Colin. Takrat pa je v njegovo ravnanje posegla družina in mu dejala, da potrebuje pomoč, ker se ubija in mu s tem rešila življenje.

Colin pravi, da je bil celotno življenje odvisen od nečesa, danes je odvisen le še od cigaret, ki jih pokadi 50 na dan. Trenutno je samski in veliko svojega časa preživi s svojim 4-letnim sinom Jimmyem, ki trpi za boleznijo imenovano Angelmanov sindrom. Tako se šele zdaj uči hoditi in govoriti.
»Biti z mojim fantom, nič ni boljšega, to je najboljši čas na svetu. Popolnoma sem zaljubljen vanj.«


Zadnje novičke

Prejšnji članekBar Refaeli v oblačilih Tally Weijl
Naslednji članekZa Angelino skrbi medicinska sestra