Ena izmed tisočih 2.del

S Katarino prideva v kočo in začneva iskati Jakoba / Anžeta, vendar ga ne najdeva. Srečava pa njenega brata, ki je luštkan, čeprav se mi zdi, da punce ne mislijo tako. Odločim se, da se bom pač zabavala. S Katarinin bratom se zapleteva v pogovor in izvem, da je dve leti starejši od mene, da mu je ime Gorazd, da obožuje konje… V pogovoru sva se kar dobro ujela, potem pa mi reče, če grem plest in grem. Saj ples nič ne pomeni!

Pleševa in pozabiva na čas. Kar naenkrat pa zagledam Jakoba. Ni me opazil, saj je obrnjen s hrbtom proti meni in se pogovarja s prikupno blondinko. Zgleda, da se že dolgo poznata in se zelo zabavata. Neznano dekle me naenkrat ovije roke okoli vratu in zdi se, kot,da se želita poljubiti. Vendar to prekine Jakobov prijatelj, ki Jakoba pocuka za rokav in ga odvede stran. Jaz grem za njima in slišim pogovor.

»Ej, tvoja punca je tuki!«

»Ja vem, sej sem jo prej vidu!«

»Zakaj se pol pa kušuješ z drugo?«

»Kaj???«

»Ja Anamarija je tuki.«

»Kaj? Ona? Kako?«

»Ja ne vem, sam  bolš da tega ni vidla.«

»Hitr jo poišč, predn še kej bl zabluzim.«

Prijatelj odide, Jakob pa ostane sam.  Pridem do njega in ga vprašam, kaj je bilo to, vendar se nit za trenutek ne zmede.

»Pogovarjau sem se z Juretom, to je vse.«

»Ampak o čem? O tem, da maš dve punci in sta obe tukaj?«

»Ne lubica, absolutno ne. Sej veš, da mam samo tebe. Ti si zame edina in brez tebe ne morem živet.«

Vendar me tako klobasanje ne omehča več.

»Rajši kar pojasni, kaj e bilo tole! S katero si se skoraj POLJUBIL, če se nisi že prej mečaku z njo?«

»Ej, sploh ni tako kt zgleda! A nis vidla, da je bla čist pijana in ni vedla, kaj dela? Sploh pa je že zasedena in njen tip je tut na tej zabavi, lahk ti ga predstavim, če hočeš. Srček, pomiri se, dost lepša si, ko se ne jeziš.«

Ti njegovi argumenti me ne prepričajo in prepričana sem, da ta blondinka nima svojega tipa na zabavi. Vendar sem čez pol ure šokirana, ko Jakob pride do mene skupaj s šarmantnim blondincem, ki se mi predstavi kot ZAROČENEC zloglasne blondinke. Pravi, da sta za to že dovolj stara, da so poroke med mladimi spet in… Pove tudi, da je Jakobov dober prijatelj in lahko jamči zanj, da ima samo mene; da je tako vesel, ker je Jakob končno srečen odkar je z mano in da sva midva kot ustvarjena drug za drugega. Laskanje takega šarmerja me pomiri in ko čez pet minut vidim, kako se strastno poljublja s tisto blondinko, sem razočarana nad sabo, da sem dvomila v Jakoba. Le kaj mi je bilo?

Ampak Katarine Jakob ni prepričal, zato skuje načrt, v katerega vplete tudi mene: Jakoba moram napiti, nato pa izvedeti, če me vara ali ne. Ta načrt se mi je zdel popolnoma nepotreben. Vendar sem si čez kakšno uro premislila. Kdo ve, morda je bila temu kriva le ženska ljubosumnost.

V Jakoba je že kakšno uro buljila zelo privlačna rjavolaska, ki je sama sedela v kotu in iz neznanega razloga sem jo videla kot tekmico. Takrat je padla odločitev: napiti Jakoba in ga še enkrat zaslišati o vsem.

Ampak očitno se ta načrt ni dobro obnesel, saj se zjutraj zbudim v Katarinini sobi z velikanskim glavobolom. V sobo, brez da bi potrkal, pride Gorazd.

»O, si se končno zbudila?«

»Au, moja glava. Zakaj sem kle?«

»Ja bi me čudil, če te glava ne bi bolela. Očitno se od učeri ne spomniš nič?«

»Kaj naj bi se spomnla?«

Gorazd se nasmehne in odide. Pri vratih se ustavi in reče: »Pomaranči sok pomaga pri mačku, « nasmehne se in odide.

V sobo nato vstopi Katarina.

»Hej, po tistem, kar si spila včeraj me preseneča,da si sploh še živa.«

UF, takrat se medlo spomnim prejšnjega večera.

»A je načrt deloval?«

»Amm, ne. Očitno Jakob zelo dobro prenaša alkohol. Spil ga ja toliko kot ti, vendar je bil še vedno trezen. Gotovo ga je vajen.«

»Kako pa sem prišla v tvojo hišo?«

»Torej se ne spomniš?«

Katarina postane malo bol zadržana in zaskrbi me, da sem naredila kakšno veliko neumnost.

»No Jakob je odšel, ti pa si spila še dva, tri, mogoče štiri kozarce in začela, khm, khm plesati. Gorazd je rekel, da boš to obžalovala te prijel in želel odnesti, ampak ti si se mu upirala. Nato te je stran od ostalih zvabil z novim kozarcem pijače. Želel te je odpeljati v avto in ker si se mu še naprej upirala, te je odnesel v avto. Potem smo skupaj odšli k meni domov. Aja pobruhala si mu cel avto to pa je vse.«

Zdi se mi, da mi je še nekaj zamolčala, vendar sem slišala že dovolj, zelo me je sram in bojim se, da si nikoli več ne bom upala stopiti pred Gorazda.
Zdaj je čas, da se z avtobusom odpeljem domov. Upam, da mama ne bo ugotovila, kaj se je dogajalo včeraj.