Evino spoznanje 15. del

»Jaz sem oče Evinega otroka. Na Rodosu sva si privoščila nepozabno romanco. Eva mi ni hotela povedati ničesar o sebi in ni hotela slišati ničesar o meni. Ves ta čas, sem se trudil, da bi jo našel in ji povedal, da je meni najina romanca pomenila veliko več, kot le bežno avanturo. Nisem je uspel najti. V hotelu mi niso hoteli izdati njenega priimka in ne agencije s katero je pripotovala. V tistih dveh tednih sem se zaljubil v Evo. Še vedno jo ljubim. Vesel sem, da bova dobila otroka. Toda,« je povedal Rok in utihnil.

»Toda, ne veš kaj čuti Eva. Ne veš zakaj si je izbrala samotne počitnice. Ne veš ali te bo hotela ob sebi in otroku,« je Miha dopolnil njegove besede.

»Ne, ne vem. Prav tako ne vem, kdo je John,« je Rok skomignil z rameni. »Eno noč, je govorila v snu in ga je omenila,« je takoj podal razlago od kje pozna to ime.

Tina se je nasmehnila. »Res si zaljubljen v Evo!«

»Seveda, drugače zdaj ne bi sedeli tukaj in se pogovarjali. Nisem ravno človek, ki svoje občutke in življenje obeša na velik zvon ali se pogovarja s tujci,« ji je pritrdil.

»John je njen bivši zaročenec. V Londonu sta živela skupaj in se tik pred poroko skregala. Eva se je vrnila v Ljubljano. Na počitnice je odšla, da premisli, kaj si želi od življenja. Ko se je vrnila, je vedela, da John ni tisti, ki si ga želi. Definitivno ga je črtala iz svojega življenja. Predvidevam, da si ti imel vpliv na njeno odločitev,« se je na koncu zahihitala Tina.

Rok se ji je veselo nasmehnil. »Ima koga drugega?« ga je zanimalo.

»Mislim, da sem ti že dala vedeti, da nima,« mu je skoraj nestrpno odvrnila.

»Rekel bi, da ji nekaj pomeniš. Nikoli ni premišljevala, da bi imela otroka. Enkrat smo se pogovarjali na to temo. Naju družina ves čas priganja, naj poskrbiva za naraščaj, a vsaj še nekaj let hočeva uživati. Takrat je komentirala, da je treba čakati, dokler ne misliš, da si pripravljen na otroka. Na neki ravni je tudi zagovornica splavov. In vem, da ni premišljevala, da je že čas za materinstvo. Otroka je obdržala, ker ji nekaj pomeni,« se je v pogovor vmešal Miha.

Rok ga je hvaležno pogledal.

»Kdaj jo lahko obiščem? Povedala ji bom, da sva govorila s teboj. Omenila bom, da vem, kdo si. Če te vsaj malo ljubi, ti bova pomagala. V nasprotnem, ne boš prišel mimo naju,« ga je strogo opozorila Tina.

»Odvetnica!« se je zahihital Rok in se takoj zatem naredil prestrašenega.

Samo namuznila se mu je.

»Tina je vražja odvetnica. Le Eva jo prekaša. Mimo njiju ne boš mogel, ker pa ju imam nadvse rad, bom na njuni strani,« ga je stvarno opozoril Miha in mu namenil sočustvujoč pogled. Rok mu je bil všeč.

»Zdaj bi že morala priti k sebi. Pridita, pretihotapil te bom v sobo za opazovanje. Samo ne zadržuj se predolgo in če bo preutrujena jo pusti pri miru,« je mirno rekel Rok in vstal.

Eva je budna ležala v postelji. Kakšna mora! Najprej ta neprijetni napad slepiča in nato Rok. Ni ga pričakovala v operacijski sobi. Še manj je pričakovala, da bo izvedel za njunega otroka. Ni mu hotela povedati, a sedaj je izvedel. Ni bil neumen, seveda je takoj vedel, da je otrok njegov. Ko je prišla k sebi, je ob svoji postelji zagledala Tino. Seveda ji je prijateljica takoj povedala, da se je Rok pomenil z njima. Njunega pogovora se je spomnila samo skozi meglo. Tina jo je spraševala, če je res on oče njenega otroka. Ni se mogla spomniti, kaj ji je odgovorila. Še nekaj jo je spraševala, a tudi tega se ni mogla spomniti, še manj, kaj ji je odgovorila. Ni vedela, kdaj je Tina odšla. Dozdevalo se ji je, da je bil tudi Rok pri njej. A vse je bilo tako megleno. Naslednjič, ko je odprla oči, je pri njej bila medicinska sestra. Odpeljala jo je v sobo in jo obvestila, da danes ne bo smela imeti obiskov. Prenesla ji je pozdrave prijateljev in sporočilo, da jo bosta jutri obiskala. Dolgo je ležala in strmela v temo. V sobi je bila sama. Trenutno ji je samota resnično odgovarjala. Slutila je, da je bil Rok tisti, ki je poskrbel za njeno udobnost. Čeprav se je nekako bala soočenja z njim, mu je sedaj bila hvaležna za to. Z roko je nezavedno božala svoj trebuh in se spraševala, kaj zdaj? Ko je zagledala Roka, ji je srce hitreje utripnilo. Vse v njej je oživelo. Ne bo si lagala. V Roka je zaljubljena. Toda, kakšno je njegovo življenje, ji bo dovolil obdržati otroka, bo hotel enakovredno skrbništvo? Dokler se ne pomenita, ne bo vedela. Za vsak primer je v glavi preletela zakone in svoje možnosti. Res, da je on oče, a ona je presneto dobra odvetnica. Pripravljena mora biti na najhujši scenarij in ga obrniti sebi v korist. Sebi in dojenčku! Tuhtajoč o pravnih možnostih je zaspala. Zjutraj se je zbudila. Še predno je odprla oči, je pobožala svoj trebuh in v mislih pozdravila dojenčka. Dozdevalo se ji je, da jo nekdo opazuje. Počasi je odprla oči in jih sekundo zatem še širše razprla. Na robu njene postelje je sedel Rok.

»Dobro jutro,« ji je veselo voščil.

»Dobro jutro,« mu je odzdravila.

»Naj ti pomagam do kopalnice?« se je vljudno ponudil.