Evino spoznanje 2. del

»Kakšne neumnosti ti pa zdaj gredo po glavi? Za svojo napako hočeš obtožiti Lindo?« je vzrojil in spet naredil nekaj korakov gor in dol po prostoru.

»Linda je zaljubljena vate. To vsak slepec vidi! Samo ti očitno ne opaziš očitnega. Od prvega dne me Linda ne mara. Kar nekajkrat me je poskusila odvrniti od tebe. Nisem nasedla njenim spletkam. Še manj sem ji postala ljuba, ko sva postala par. Ko pa sva se pred dobrim mesecem zaročila, je izgubila vsako upanje, da boš njen. Ne bi me presenetilo, da je res ona izdala skrivnost gospodu Larsonu. To bi bilo dejanje iz obupa in panike. Vse je vložila v to, da te odvrne od mene,« je povedala hladno in presenetljivo mirno.

»Nora si! Sploh veš, kaj govoriš? Veš kaj? Me sploh ne zanima, kaj govoriš. Je kar je. Zdaj moram rešiti situacijo in pridobiti gospoda Larsona nazaj. Do Linde grem. Ti pa premisli, kaj si naredila,« je rekel in odšel. Ni ji dovolil, da bi kar koli povedala.

Eva je sedela za mizo in strmela v vrata, skozi katera je odšel. Le kaj se je zgodilo? Razumela je, da je gospod Larson izvedel za njihovo poslovno skrivnost, ki v resnici niti ni bila nekakšna skrivnost. Ni razumela Johna. Moškega, ki ji je zatrjeval, da jo ljubi. Isti moški, ki se je od prvega dne, ko se je zaposlila pri njem, trudil pridobiti njeno naklonjenost. Moški, ki jo je spoštoval in jo razvajal. Pred nekaj meseci je privolila in se preselila k njemu. Zdaj je na prstu opazovala prelep zaročni prstan, misli pa so ji preletavale zadnja leta njenega življenja. Kot najboljša študentka generacije, je zadnje leto študija in podiplomski študij opravila v Londonu. Zaposlila se je v uspešni odvetniški pisarni in opravila pripravništvo ter si nabrala nekaj izkušenj. Vedela je, da bi težko napredovala, zato si je poiskala novo službo. V resnici jo je začela iskati bolj za zabavo, kot zaradi resne želje zamenjati podjetje. Prijavila se je na oglas in odšla na razgovor. John ji je bil takoj všeč. Bolj kot oseba, kot moški. Zdel se ji je zabaven in poln idej ter delovnega zagona. Sprejela je delo pri njem. Kaj hitro je spoznala, da se je postavni direktor zagledal v njo. Nekaj časa se mu je uspešno upirala. Ni hotela mešati dela in privatnega življenja. A bil je zelo uporen in neverjetno inovativen ter zabaven. Privolila je v zmenek z njim. Nato se je njun odnos skoraj čez noč prelevil v resno zvezo. Tokrat sta imela prvič pravi problem. Ni bila ljubosumna. Le, pričakovala je, da bo moški, ki naj bi jo ljubil, svoje težave hotel zaupati njej. Jih rešiti z njo. Kaj lahko pričakuje v življenju z njim? Če ji ni zaupal zdaj, le kaj bo naslednjič? Bolj je premlevala svoja vprašanja, manj so ji bili odgovori všeč. Čez čas je vstala. Svojo mrzlo kavo je zlila v lijak in oplaknila skodelico. Sprehodila se je do domače pisarne in prižgala računalnik. Opravila je nekaj telefonskih klicev in se urno spakirala. Iz tiskalnika je vzela nekaj papirja in spisala vse, kar je hotela. Oblečena za potovanje je dvignila liste, ki jih je prej popisala in jih še enkrat kratko prebrala. Na enem je bila uradna odpoved delovnega razmerja. Johnu je napisala svojo odpoved. Položila jo je na sredo kuhinjske mize. Poleg je dala list, na katerem ga je obvestila, da je s skupnega bančnega računa prenakazala svojo plačo na svoj račun, ter, da je iz skupnih prihrankov vzela denar za letalsko vozovnico, ker odhaja domov. Dovolj je imela Londona in zdaj resnično ni hotela začenjati življenja na novo v istem mestu, kjer je on. Povrh teh dveh listov je postavila tretjega. Na njem je pisalo, zbogom. Čez je postavila zaročni prstan. Brez, da bi se ozrla, je odšla.