Fant za vse 17. del

»Dobro jutro. Vidim, da sta že aktivna,« je pozdravila gospa Thomson, ki je prišla na balkon.
Patricija jo je pogledala s strani in se ji nasmehnila. »Dobro jutro. Ja, malo že telovadiva.«
»Dobro jutro, poskrbel sem, da Patriciji srce hitreje bije in je vsa prepotena,« je Joshua pomežiknil gospodinji.
»Potem sta najbrž potrebna zajtrka, da si povrneta moči,« se je zabavala tudi gospa Thomson.
»Končno hrana!« je na videz vznemirjeno dahnila Patricija in dovolila Joshui, da jo dvigne na stol. Podal ji je brisačo, da si obriše potni obraz. Hvaležno jo je sprejela in si postregla s kozarcem vode.
»Ti ogrnem srajco? Po zajtrku bi šla lahko v bazen,« je zadovoljno pripomnil Joshua.
Patricija je samo pokimala: »Srajce ne potrebujem, hvala,« Medtem je gospa Thomson odšla v kuhinjo.
»Utrujena?« je nežno vprašal Joshua, ko je opazoval Patricijo, ki se je naslonila nazaj in zaprla oči.
»Nisem toliko utrujena, kolikor me vse boli,« je tiho šepnila.
Joshua je premaknil svoj stol, tako da je lahko dvignil njene noge v svoje naročje. Počasi ji je začel masirati podplate.
Gospa Thomson je prinesla velik pladenj z njunim zajtrkom. Joshua je spet premaknil svoj stol nazaj k mizi in naložil nekaj hrane na Patricijin krožnik. Razumevajoče ji je razrezal hrano na zalogaje. Vprašujoče jo je opazoval.
»Zdaj imam še dovolj moči in lahko sama jem,« mu je zatrdila in se nasmehnila. Potem je zamižala in se zares zasmejala. »Si opazil kako sva prijazna in nasmejana? Nobene hladne napetosti in tihe vojne ni med nama. Mislim, da te je John zato izbral za mojega negovalca. Hoče, da popraviva najin odnos.«
»Opazil sem in priznam, da mi je tak odnos čisto v redu. Malo sem sumil, da ima John to za bregom, ko me je prosil za pomoč. Dober strateg je in vedno nekaj spletkari,« se je zasmejal tudi Joshua.
Patricija mu je samo pokimala in se lotila hrane.

Ravno pojedla sta, ko se je oglasil hišni zvonec. Patricija in Joshua sta se samo spogledala in prisluhnila glasovom iz veže. Zaslišala sta ženske glasove. Gospa Thomson je poskušala obiskovalko prepričati, da gospodična Patricija ne sprejema obiskov. Očitno neuspešno. Patricija je nejevoljno pogledala Joshuo in tiho zasikala: »Gospa Stening. Sranje.«

V naslednjem trenutku se je na terasi pojavila gospa Thomson. »Se opravičujem, da motim. Gospa Stening in gospodič Thomas sta prišla na obisk,« je vljudno izjavila in začela pobirati krožnike in ostalo, kar je ostalo od zajtrka.

Patricija je komaj vidno pokimala in pogledala v gosta. Njen obraz je odražal utrujenost. Tudi njeni gibi so postali še bolj togi in počasni. Joshua jo je na skrivaj pogledal. Očitno mu je bilo, da se pretvarja.

»Pozdravljena, draga Patricija. Brala sem o tvoji nesreči in tudi gospo Thomson sem spraševala o tvojem zdravju. Moram reči, da si videti dobro,« je žvrgolela gospa Stening in odkrito opazovala Patricijo.
»Prosim sedita. Gospa Thomson nam bo skuhala kavo,« je počasi izgovorila Patricija in proseče pogledala gospo Thomson.

»Seveda. Takoj bom prinesla kavo in osvežilno pijačo,« je potrdila gospodinja in odšla v hišo.
»Kako nevljudna sem,« je šepnila Patricija. »Naj vas predstavim. To je Joshua Flesher,« je povedala in pogledala v Joshuo. »To sta naša soseda, gospa Elizabeth Steting in njen sin Thomas.«
Joshua je podal roko obema in jih še on pozval naj sedeta.

»Ste se mi zdeli zelo znani, kapetan Flesher,« mu je ves očaran rekel Thomas in krepko stisnil njegovo dlan. »Patricija, draga, lepo te je videti,« se je nasmehnil Patriciji in jo glasno poljubil na obraz.

Patricija se mu je medlo nasmehnila nazaj. Joshua se je tiho zabaval. Očitno, Patricija ni vesela tega obiska in očitno se misli delati totalno nesposobno za vse. O tem mu bo morala še veliko povedati. Veselil se je njene zadrege. Ni je poznal take. V drugih okoliščinah bi nastopila vzvišeno, arogantno in hladno ter opravila z vsiljivci z levo roko, a zdaj ni kazala svojih zob. Iz premišljevanja ga je zmotilo zvonjenje njegovega mobilnika, ki ga je pustil na mizici v dnevni sobi. Opravičil se je gostom in odšel v hišo. Hitro je zaključil pogovor. Pokukal je k gospe Thomson, ki je ravno zlagala skodelice na pladenj.

»Je kaj takega, kar bi moral vedeti o gospe Steting ali njenem sinu? Ni mi jasno, zakaj se Patricija dela tako nebogljeno,« je tiho šepnil.