Fant za vse 18. del

Gospa Thomson ga je zarotniško pogledala. »Gospa Steting je opravljivka prve vrste. Vmešava se v vsakogar in v vse, a ne mara bolnih in nebogljenih ljudi. Takih se raje izogiba. Thomas ji je dokaj podoben. Za povrh pa je zaljubljen v gospodično Patricijo in si umišlja, da sta par. Gospodični Patriciji gre pošteno na živce. Nekajkrat ga je poizkusila prepričati, da ni zainteresirana zanj, a zaman. Ker je dobra dušica ga ne želi prizadeti, a bojim se, če ji ne bo dal mir, bo kaj kmalu izkusil njene kremplje na sebi.«

»Mogoče pa jaz lahko pomagam,« se je zahihital Joshua in vzel pladenj s kavo ter ga odnesel na teraso.

Previdno je postavil pladenj na mizo in razdelil kavo in limonado.

»Naj ti pomagam, ljubica,« je rekel Patriciji in ji pridržal kozarec limonade k ustnicam.

Naredila je požirek. »Hvala,« se mu je tiho zahvalila in ga nagajivo pogledala.

»Malenkost. Malo sva polila,« je rekel veselo in se sklonil ter jo poljubil na ustnice. »Tako, pa sva pobrisala,« ji je šepnil, a dovolj glasno, da sta obiskovalca lahko vse slišala. Nasmehnil se je Patriciji in se nato usedel na stol poleg nje. Pogledal je gospo Steting in se ji nasmehnil, kot bi se šele zdaj spomnil, da sta tudi ona dva prisotna.
»Lepo od vas gospod Flesher, da ste tukaj s Patricijo in da skrbite za njo,« je počasi začela pogovor gospa Steting.
»V veselje mi je skrbeti za Patricijo. Zdaj preživlja težke čase in tudi predstavljam si ne, da bi jo sedaj pustil samo. Verjamem, da se bo s časom čisto opomogla,« je prijazno odgovoril Joshua in se ljubeče nasmehnil Patriciji. Počasi ji je popravil koder las z obraza in ga zataknil za uho. Spotoma jo je še pobožal po obrazu.
»Sta tukaj čisto sama?« je zanimalo Thomasa.

»Če ne štejem gospe in gospoda Thomsona, sva čisto sama,« mu je prikimal Joshua. »Patricija potrebuje počitek in mir.«

»Mogoče bi šla lahko zvečer do mesta v klub?« je predlagal Thomas.
Joshua ga je presenečeno pogledal, nato je pogledal Patricijo in zmajal z glavo. »Ne, hvala. Patricija ni sposobna hoditi po klubih.«

»Mislil sem, da greva samo midva. Večeri so tukaj tako mirni in dolgočasni,« je razložil Thomas.

»Hvala za povabilo, a ne maram puščati Patricije same. Zdaj prav uživam, ko imava končno nekaj časa zase,« je rekel stvarno in se spet ljubeče obrnil k Patriciji. Zdaj je dvignil skodelico z njeno kavo in ji jo nesel k ustom. Naredila je požirek in se mu še sama ljubeče nasmehnila, a njen pogled je govoril čisto drugače. Samo, da ostaneta sama, mu bo že dala ljubezensko idilo. Le kaj hudiča se gre? Opazil je njen pogled in ji samo pomežiknil.

Gospa Steting je še nekaj minut klepetala z Joshuo. Thomas se je držal rahlo kujavo.

»Hvala za kavo. Hitro se pozdravi draga Patricija. Zdaj pa morava iti,« se je v eni sapi poslovila gospa Steting. Thomas je tudi zamrmral nekaj lepih želja in sledil materi. Joshua ju je pospremil do vrat. Gospa Thomson je odšla na teraso, z namenom, da pobere skodelice. Joshua ji je počasi sledil.

»Mi lahko razložiš, kaj pomeni vso to zaljubljeno pretiravanje, ki si se ga šel!?« ju je pričakala razjarjena Patricija.

Joshua je prekrižal roki na prsih in se naslonil na okvir vrat. »Ti si začela. Kar naenkrat si postala uboga, nemočna invalidka. Gospa Thomson mi je v grobem razložila kaj se dogaja. Lahko bi mi bila hvaležna,« je rekel z nagajivim nasmeškom.

»Nisem te prosila za uslugo!« mu je zabrusila nazaj.

»Vseeno si uživala v predstavi. Mislim, da je tudi Thomas končno dojel, da nisi prava zanj,« se je Joshua zabaval naprej. »Reci mi hvala!«

»Kar misli si!« je siknila.

»Patricija,« je rekel počasi in raztegnil njeno ime . Izzivalno jo je gledal.