»Naj preverim, če pravilno razumem. Joshua je dovolj fizično zdrav in močan, da lahko potiska moj voziček in me prenaša, ko je to potrebno. Dovolj je športnika, da bo znal z menoj delati vaje. Andy mi je pokazal dovolj vaj, ki jih moram izvajati in tudi na internetu je več kot dovolj napotkov. Poleg tega je Joshua dovolj ugleden in možat, da bo znal Roberta držati daleč stran od mene, kajti vsem gre na živce, da me še vedno zalezuje. Kot sodobnemu moškemu, mu ne bo težko opravljati osnovne gospodinjske naloge, ki ne morejo počakati na oskrbnico, gospo Thomson. Verjamem, da bova imela spodobne večerje in dobro kavo. Glede na poročanja rumenega tiska se dobro spozna na ženske in mu bo v veselje nositi me na stranišče ter me slačiti in oblačiti. Še vedno se rada tuširam vsaj enkrat na dan, verjetno je spreten z gobico in milom in bo znal pomagati,« je nedolžno razložila Patricija in strica milo pogledala.
John je samo odprl usta in jih ponovno zaprl.
»Res, da nimam potrdila ugledne univerze, a kot si pravilno predvidevala, sem zaradi življenjskega sloga zelo dobro podkovan in z izkušnjami kvalificiran za vse naštete naloge. Tudi meni bi se prileglo nekaj miru in tišine in počitniška hiša na obali se sliši prav mamljivo. Poleg vsega sem že privolil in od jutri sem ves tvoj,« se je prijazno nasmehnil Joshua. Seveda, gospodična hudičeva Pati, ga noče ob sebi. Čeprav bo naporno, zna biti nadvse zanimivo. Te zmage ji ne bo prepustil, ni ji še odpustil za tisto nesramno pogodbo s sponzorji v katero ga je primorala, čeprav mu je veliko kapnilo v žep. Čas je, da nekdo razvajeno gospodičnico postavi na realna tla. Z veseljem bo prevzel to nalogo.
»Res verjamem, da je Joshua pravi izbor zate. Poleg tega se on strinja, strinjamo se tudi Prudence, Livia in jaz. To bo štiri proti ena. Sprejmi ljubica in vsem olajšaj življenje,« je potrpežljivo in ljubeče predlagal John.
»Kot, da se lahko upiram,« je zastokala in z zdravo roko vzela svojo kavo.
»Veš, da te imamo vsi radi. Ne vem, kako bi ti lahko drugače pomagali?« se ni dal John.
»Tako, da mi dovolite živeti svoje življenje in mi pustite, da se spopadem s težavami po svoje,« je poskusila Patricija.
»Družina smo. Ne moremo te pustiti same v tem,« je ljubeče rekel John.
Patricija je samo pokimala in pogledala Joshuo, ki se ji je nasmihal. Če bi imela toliko moči v roki in bi bila prepričana, da bi ga zadela, bi vanj vrgla svojo skodelico. A ni mogla. Ni hotela še bolj obremenjevati gospe Livingston, ki bi morala nered pospraviti. Zatrla je kletvico, ki ji je visela na vrh jezika in naredila še en požirek kave.
»Kje pa je Andy?« je radovedno vprašal John.
»Odšel je na kosilo. Njegova nečakinja danes praznuje svoj prvi rojstni dan. Gospa Livingston se je prijazno ponudila, da bo danes z menoj,« je razložila Patricija.
»Potrebuješ kaj, ko sva že tukaj?« je z zanimanjem vprašal njen stric.
»Ne, hvala. Moj novi negovalec jutri začne delo, takrat ga bom izkoristila kolikor se da. Za danes imam več kot dovolj njegove družbe,« se je nasmehnila, a nasmeh ji ni segel v oči, ki so ostale hladne.
»Prav, potem pa midva greva.« je rekel John in vstal.
»Jutri odideva na obalo. Lepo bi bilo, če bi prišel okoli devetih zjutraj. Andy naju bo pospremil in zaključil s svojim delom,« je resno rekla Joshui, ki ji je samo prikimal, da se strinja.
Točno ob devetih je Joshua parkiral svoj velik terenski avto pred Patricijino hišo. Odprla mu je gospa Livingstone in ga vljudno povabila naprej. V veži je stala manjša športna torba, poleg nje je bil kovček in na njem toaletni kovček. Nekaj korakov stran je stal zložen invalidski voziček.
»Predvidevam, da so to Patricijine stvari. Odnesel jih bom v avto,« je rekel Joshua.
Gospa Livingstone mu je pokimala in še sama prijela voziček ter stopila za njim.
