Fant za vse 20. del

»Prav. Vadila bova. Samo prej mi povej. Je bilo tako slabo?« je mirno odvrnil.

»Ne, ni bilo slabo. Nikdar si nisem mislila, da bi se lahko poljubljala s teboj. Hudimana Joshua, na živce si greva,« je rekla nelagodno.

»Ja, spet se strinjam s teboj. Mogoče, ko si bova malo bolj všeč, lahko poskusiva še enkrat. Čisto, da vidiva kaj bova takrat čutila,« se je nasmehnil in jo trdneje privil k sebi, da je lahko premikal njeno poškodovano roko. Nič mu ni odgovorila. Očitno ni pričakoval odgovora.

Gospa Thomson se je vrnila z brisačami in suhimi oblekami. Poleg je prinesla še tri različne pene za vodo in jih vrgla v bazen v njuno bližino. »Mogoče vama bo prav prišlo,« je rekla prijazno in spet izginila v hišo. Joshua je dolgo peno v obliki cevi dal Patriciji pod vrat in en konec upognil, da jo je prijela z zdravo roko, drugo v obliki deske pa je namestil pod poškodovano roko. Sam je stopil k njenim nogam in začel delati vaje za noge.

»Mislim, da imam dovolj,« je čez čas tiho šepnila Patricija. »Vse me boli,« je še tišje priznala.

Joshua jo je dvignil v svoje naročje in odnesel iz vode. Položil jo je na ležalnik in urno stopil po brisače. Začel ji je brisati obraz in lase. Iz oblek je kapljala voda.

»Kar tukaj me sleci in obleci v suhe obleke,« je tiho rekla, saj je videla, da premišljuje kako naj se reši njenih mokrih oblek.

»To bo najpametneje,« je pristavil in ji urno potegnil majico čez glavo. Odpel je modrček in jo ovil v brisačo. Nato ji je slekel hlače in spodnje hlače ter jo pokril z drugo brisačo. Počasi je z brisačo vpijal vodo z njenega telesa, kasneje jo je dvignil in postavil v oblazinjeni stol ter jo urno oblekel.

»Naslednjič ti bom oblekel kopalke,« je rekel resno. S pogledom je preletel kup mokrih oblek in brisač. Ob spominu, zakaj jo je vrgel oblečeno v vodo se je le namuznil.

»V prihodnje so kopalke za bazen obvezne,« se je zahihitala. »Meni bo dobro, pojdi in se preobleci. Če pa si želiš plavati, si vzemi čas. Naslednjo uro ti bom dala mir.«

»Kasneje bom plaval. Zdaj se grem preobleč. Hitro bom,« je odvrnil in pobral mokre obleke.

»Bom jaz to vzela,« se je ponudila gospa Thomson, ki je ravno prišla na teraso in jima prinesla svežo limonado.
Joshua se je vrnil v suhih kratkih hlačah. Oblekel je majico, ki jo je prej samo odvrgel na najbližji stol in se s krtačo v roki približal Patriciji. Počasi ji je začel razčesavati lase, ki so se že na pol posušili. Razčesane jih je pustil ležati čez naslonjalo stola, da se posušijo. Približal je stol in ponovno dvignil njene noge v svoje naročje in ji začel masirati podplate. Patricija je tiho sedela. Opazil je, da jo mora zelo boleti, a nič ni rekla.

»Kaj misliš, naj si postrižem lase na kratko?« je vprašala.

Začudeno jo je pogledal. »Ne. Prelepe lase imaš. Škoda bi jih bilo.«

»Veliko dela je z njimi. Sama si jih ne morem urejati. Manj dela bi imela. Kasneje si jih lahko spet pustim dolge,« je mirno nadaljevala.

»Ne. Ne boš si jih postrigla. Jaz bom skrbel za njih,« je skoraj vzrojil.

Patricija se je rahlo nasmehnila. »Najino zbadanje gor ali dol, resno ti postajam všeč.«