Fant za vse 35. del

»Tako, prispela sva,« je veselo rekel Joshua in izstopil iz avta. Previdno se je ozrl okoli. Okolica je bila tiha in mirna. Kdo bi si mislil, da je velika družinska hiša Brownovih, tako dobro skrita za zelenjem. Nedaleč stran je stala poslovna stavba kluba in za njo njihovo domače igrišče. Brownovi so še v času, ko se je mesto gradilo, kupili ogromen kos zemlje. Zemljišče se pametno izkoristili in si ustvarili udobno življenje in donosen posel. Šel je okoli avta in odprl Patriciji vrata. Vzel je njeno palico. Previdno ji je dvignil noge in jih spustil na peščeni dovoz. Nato ji je ponudil roko in ji pomagal stopiti ven. Ponudil ji je njeno palico. »Mislim, da ti bo veliko pomenilo, če boš sama odkorakala do hiše. Ne boj se, ob tebi bom. Če boš izgubila moč, ti bom pomagal,« ji je rekel spodbudno.

»Hvala,« se mu je zahvalila in se prijazno nasmehnila. Roko mu je položila na ramo in se počasi nagnila naprej. Nežno ga je poljubila. Z ustnicami se je dotaknila njegovih in se malo zadržala na njih. Roko ji je ovil okoli pasu in dovolil, da ga poljubkuje. Ni bil ne čas, ne kraj, da bi zahteval kaj več. Ko se je odmaknila od njegovih ustnic jo je izpustil in se malenkostno odmaknil, da je lahko stopila proti vhodu v hišo, kjer so ju čakali stric John, teta Prudence in seveda njena mama Livia. Ko sta oznanila, da se vračata v mesto, sta bila vljudno povabljena, da se najprej oglasita v družinski hiši. Oba sta spoznala ukaz, ko sta ga slišala pa naj je bil še tako vljudno izrečen. Zdaj sta bila tukaj. Po kosilu bo lahko odpeljal Patricijo domov. Čeprav se o tem nista pogovarjala, je upal,da ga bo povabila, da prespi pri njej. Če ga ne bo, se bo povabil sam. Mogoče ne ravno danes, dal ji bo eno noč časa, potem se bo povabil sam. Ko sta se peljala nazaj v mesto, je ugrabil trenutek, ko je spala in premislil o vsemu.

Hudimana, v tem kratkem času ga je čisto prevzela. Kaj prevzela, priznati si je moral, da se je zaljubil v njo. Ni si mogel predstavljati svojega življenja brez nje. A kaj, ko ni vedel kaj ona čuti do njega. S trmo sta dosegla, da je spet začela hoditi, s trmo bo dosegel, da ga bo vzljubila. To si je obljubil. S ponosom jo je opazoval, ko je s previdnim korakom s pomočjo palice, počasi stopala proti vhodu. Vrata so se odprla in na pragu je zagledal Johna Browna, ki je presenečeno zrl v nečakinjo. Kaj hitro sta se mimo njega prerinili Prudence in Livia. Vsi trije so molče in s solznimi očmi opazovali Patricijo, ki se jim je samozavestno nasmihala. Pred stopnicami se je ustavila in čez ramo pogledala Joshuo. V hipu jo je dvignil v svoje naročje in se z njo povzpel po štirih stopnicah do vhodnih vrat. Postavil jo je nazaj na tla. Z roko je poiskala njegovo in ga trdno prijela. Razumel jo je. Potrebovala je spodbudo in oporo. Srečen je spoznal, da je hotela njegovo oporo. Skupaj sta vstopila v hišo. Tam jo je izpustil, da so jo lahko sorodniki objeli in pozdravili. Spet se je obrnila k njemu. Videl je, da nima več moči za nadaljnjo hojo. Ko jo je dvignil v svoje naročje, je palico dala stricu in se zvesto naslonila na njegovo ramo. Na vratu je čutil njen droben poljub. Spraševal se je, če se je sploh zavedala te droben geste. Najbrž se ni, a njemu je to pomenilo tako veliko, česar ona vsekakor ne more vedeti. Spustil jo je na kavč in stopil do sosednjega fotelja.