»Čas za kosilo,« je rekel veselo, ko jo je spustil na stol. »Po kosilu bova malo telovadila in potem ti pred popoldanskim treningom razkažem svojo hišo. Če želiš si lahko med treningom pri mami in teti. Veseli te bosta,« se je sproščeno pogovarjal in jima nalil sok.
»Res sem zapostavila vaje. Samo toliko tega je, kar bi rada končala in končno spet ujela svoj ritem dela. Potem bom imela dovolj časa za vaje. Danes bi rada končala še to, kar sem si zadala. Kaj, ko bi ogled tvoje hiše prestavila na jutri?« je spravljivo vprašala.
»Kakor želiš,« je rekel precej hladno.
»Saj bi jo rada videla. Res. Samo, rada bi končala delo. Glavnino sem že naredila. Jutri bom imela dovolj časa za vse kar si želiš,« se mu je milo nasmehnila.
Nagnil se je čez mizo in jo nalahno poljubil. »Prav. Dokončaj delo. Če te odvlečem od tvojih načrtov boš samo živčna in tečna,« se je zasmejal. Še bolj se je začel smejati, ko ga je grdo pogledala in tiho zasikala: »Jaz pa že nisem tečna.« Nato se je še sama začela smejati.
Po kosilu sta odšla ven na teraso. Joshua je prinesel oblazinjeno podlogo in pomagal Patriciji pri vajah. V tišini sta telovadila. Napor prejšnjega dne in današnje sedenja sta ji dokaj omrtvila mišice in jih naredila bolj boleče. Kljub vidnim naporom, jo je gnal do samih meja. Naredila sta vse vaje.
»Mislim, da ti bo masažna kopel dobro dela,« ji je šepnil, ko jo je odnesel v njeno spalnico. Pripravil ji je kopel in jo nato slekel ter odnesel v banjo. Po kopanju jo je ovito v brisačo odnesel na posteljo in ji poznavalsko dodobra zmasiral vse mišice. Čeprav ga je vabila na kaj več, je ostal neomajen.
»Zdaj morava poskrbeti za tvoje mišice. Malo se mi že mudi na trening. Zvečer pridem nazaj. Me boš vsaj pogrešala do takrat?« ji je tiho šepnil na uho, medtem, ko ji je masiral hrbet. Nato ji je vrat in ramena posul z drobnimi poljubi. Samo sproščujoče je vzdihnila: »Le glej, da res prideš.« Res ga bo pogrešala, a tega mu ni želela priznati.
Patricija je strmela v pročelje prelepe podeželske hiše na obrobju mesta. Že prej je navdušeno vzdihovala ob pogledu na naravo, ki je obkrožala Joshuovo hišo. »Prelepo je. Skoraj dvomim, da je resnično,« je tiho priznala, ko jo je Joshua dvignil v svoje naročje in z njo zakorakal proti vhodu. Za hip jo je postavil na tla, da je lahko odklenil vrata.
»Saj sem ti rekel, da ti bo všeč. Počakaj, da vidiš notranjost,« se ji je nasmehnil in jo z lahkoto dvignil v svoje naročje. Ko je zakorakal v hišo jo je med vrati poljubil. »Dobrodošla v mojem srcu in dobrodošla v mojem domu, ljubljena.«
