Fant za vse 5. del

»Človek božji, kaj tebi ni jasno? Ne vem! Ne čutim nog, ne čutim roke, še lastno rit komaj čutim. Vse me boli. Imam močne proti bolečinske tablete, ki se jih sicer počasi že izogibam, ker nočem postati še odvisnik. Še svojih možganov ne slišim več. Vsi mislijo, da vedo kaj je najbolje zame. Jem takrat, ko drugi presodijo, da moram jesti. Pokrivajo me, ker mislijo, da me najbrž zebe. Še na stranišče me vodijo kot dveletnega otroka, ki se odvaja od plenic, ker bi mogoče morala iti.« je skoraj zavpila. Z zdravo roko si je pokrila oči. »Ne vem, a rada bi vedela,« je tiho šepnila. Malo je pomolčala in dodala: »Bodi nadut zvezdnik in se brigaj zase. Bolj si mi všeč, ko se prepiraš z mano.« »Mislil sem, da me sploh ne maraš,« se je zasmejal. Kaj naj bi ji odgovoril na vse povedano, razen, da se mu tudi sanja ne, kaj ona res potrebuje ali kaj preživlja. »Saj te ne maram. Samo bolj všeč si mi, ko lahko brusim jezik na tebi. Mislim, da tudi ti nikoli nisi šparal svojega na meni,« se je že rahlo zasmejala nazaj. »O, pa sem ga malo šparal. Konec koncev, ti si pravnica v stričevem klubu in če se ne motim imaš tudi sama nekaj lastniškega deleža. Lastnici ne moreš povedati čisto vsega kar bi ji šlo.« »Potem praviš, da sem jo še dobro odnesla. Na to nikoli nisem gledala tako. Drugače pa imam petindvajset odstotni delež. Moja mama ima deset odstotkov in moja sestra deset. Stric je lastnik petinpetdesetih odstotkov. Me smo bolj tihi lastniki. Deleže smo podedovale po očetu, ki je vedno le finančno podpiral klub. Stric odloča o vsem, čeprav je od nekdaj zaupal mojim pogajalskim veščinam,« je iznesla dejstva. »Nisi zastonj dobila svojega vzdevka,« je izletelo iz Joshujevih ust, še predno je pomislil. »Hudičevka ali nekaj takega?« je z zanimanjem pripomnila. »Hudič na visokih petah. In ne bom ti pozabil tiste sponzorske pogodbe izpred treh let!« je rekel in jo preteče pogledal. Zasmejala se je. »Dobro si zaslužil. Klub je dobil nekaj denarja in dobro reklamo. Prav luštkan si bil na tistih plakatih.« »Luštkan? Psički so luštkani!« se je zgrozil. »Ja res so,« se je zahihitala. »Naj ti bo, ti si bil prav postaven in privlačen na tistih plakatih. Veš koliko mailov je prišlo? Zasuli so nas s prošnjami, da jim pošljemo tvojo sliko in avtogram. Ženske so čisto ponorele,« se je zabavala naprej. »Ste jim poslali moje slike?« je nejeverno vprašal. »Seveda. Se ne spomniš, koliko slik si moral podpisati? Zahteval si dodatek k pogodbi za podpisovanje slik. Prav prekleto si me izzival.« »Ja, zdaj, ko si omenila se spomnim. Spraševal sem se, kaj boste s temi slikami. Vedno si imela kakšen skriti načrt. Kar me privede do vseh tistih dobrodelnih plesov. Prav uživala si, ko si jih pripravljala in nas prisilila, da smo se pojavili na njih,« je zasikal. »Nisem vas prisilila. Lepo ste bili naprošeni. Sami ste se odzvali.« je stvarno pripomnila. »No ja, če pomislim, tukaj imaš prav. Poleg tega je dobrodelnost res nekaj, k čemur klub stremi in to ste nam očitno vcepili pod kožo. Čeprav sem se večinoma počutil kot cepec, mi ni žal,« je moral priznati. »Seveda, saj si vsakič s plesa lahko odpeljal voljno, bogato in postavno žensko. Ne pritožuj se!« mu je veselo odvrnila. »Si spremljala vsa naša početja?« je spet presenečeno rekel. »Jaz ne. Tabloidi so. Moja naloga v klubu je tudi ta, da spremljam in shranjujem vse kar mediji napišejo o klubu, vodstvu ali igralcih. V mojem arhivu so časopisni dosjeji o katerih se ti najbrž še sanja ne. Tudi video zbirka je obsežna. Vse tekme, vsi intervjuji, vsa gostovanja v oddajah in podobno. Kar nekaj nalog imam v klubu, nisem samo lastnikova nečakinja, ki se potika okoli in živi na klubski račun.« »Vau! Tega res nisem vedel,« je pripomnil. Malo se je zresnil in nadaljeval: »Kar koli si mislim o tebi, nikoli nisem mislil, da ne delaš ali da si samo nekoristna lepotička na plačilni listi. Vsi športni agentje imajo respekt pred teboj. Pravzaprav, se te bojijo. Vedno dosežeš svoje,« je rekel spoštljivo. »Hvala,« je tiho šepnila. »Mi boš povedala, zakaj moram držati nekega Roberta stran od tebe? Kako ga bom spoznal?« je radovedno nadaljeval njuno kramljanje.