Tudi sam se je moral zahihitati. Njun prijazen pogovor ni bil v navadi ne enemu ne drugemu. Ustavil se je pred vrati in pomislil kako naj vstopita. Urno se je obrnil in zadenjsko vstopil, voziček pa povlekel za seboj. Zdaj je malo lažje razumel probleme invalidnih oseb. Koliko novih spoznanj je doživel v zadnjih dveh dneh. Celo do Patricije je postal iskreno prijazen in rahlo ustrežljiv. Že res, da je to nalogo sprejel zaradi Johna Browna, a ga je ledena hudičevka presenetila. Malo je premišljeval in moral si je priznati, da si nikoli ni dovolil, da bi jo zares spoznal. Prvič je pomislil, da mogoče res ima dušo. Odpeljal jo je do mize v kotu, stran od drugih obiskovalcev. Prostor je spominjal na cestna postajališča iz nizkoproračunskih filmov. Preprosto opremljen, z nekaj cenenimi okrasi in dokaj prijeten. Iz zvočnikov je tiho donela glasba, moški glas je prepeval nekakšno country melodijo. Dekle iz strežbe jima je sledilo. Urno je odmaknila stol in ga postavila k drugi mizi, jima zaželela dobrodošlico in vprašala po naročilu. Patricija je naročila kavo in vodo. Joshua je naročil kavo in Coca-Colo ter naročilu dodal še dva kosa jabolčne pite. Vstal je in stopil Patriciji za hrbet ter ji začel masirati ramena.
»Moja mama pravi, da je masaža vedno dobrodošla. Mislim, da me je naučila dobro masirati ali pa me vedno hvali samo zato, da jo čim večkrat zmasiram,« se je nasmehnil dokler so njegovi prsti gnetli trde mišice. Ni vedel od kje mu tak vzgib, ki mu je brez premišljevanja sledil.
»Tvoja mama mora biti res posebna ženska,« je rekla in skoraj zapredla od ugodja.
»Je. Res je posebna. Če se boš lepo obnašala te bom mogoče spoznal z njo.«
»To bi bilo lepo. Moram spoznati žensko, ki je uspela roditi tako talentiranega nogometaša in vzgojiti tako napornega in samovšečnega moškega,« se je zasmejala.
»Ti kar sikaj. Moja koža je debela, tvoj strup ne more predreti skozi,« se je zarežal nazaj in sedel na svoj stol, saj je dekle prineslo njuno naročilo.
»Vam bom kar takoj plačala,« je vljudno rekla Patricija in grdo pogledala Joshuo, ki je že odprl usta, da bi ugovarjal.
»Uradno delaš zame, zato jaz plačujem. V kolikor se ti ob meni skisajo možgani, me lahko kdaj povabiš ven. Sicer ne vem, če bo to dobra reklama za naju, a lahko premislim,« je rekla sladko, ko se je dekle odmaknilo od njune mize.
»Ne vem, če to šteje, a odločil sem se, da bom na naslednjem dobrodelnem plesu tvoj spremljevalec,« je odvrnil na videz resno, oči so se mu navihano bleščale.
»Moja mama pravi, da je masaža vedno dobrodošla. Mislim, da me je naučila dobro masirati ali pa me vedno hvali samo zato, da jo čim večkrat zmasiram,« se je nasmehnil dokler so njegovi prsti gnetli trde mišice. Ni vedel od kje mu tak vzgib, ki mu je brez premišljevanja sledil.
»Tvoja mama mora biti res posebna ženska,« je rekla in skoraj zapredla od ugodja.
»Je. Res je posebna. Če se boš lepo obnašala te bom mogoče spoznal z njo.«
»To bi bilo lepo. Moram spoznati žensko, ki je uspela roditi tako talentiranega nogometaša in vzgojiti tako napornega in samovšečnega moškega,« se je zasmejala.
»Ti kar sikaj. Moja koža je debela, tvoj strup ne more predreti skozi,« se je zarežal nazaj in sedel na svoj stol, saj je dekle prineslo njuno naročilo.
»Vam bom kar takoj plačala,« je vljudno rekla Patricija in grdo pogledala Joshuo, ki je že odprl usta, da bi ugovarjal.
»Uradno delaš zame, zato jaz plačujem. V kolikor se ti ob meni skisajo možgani, me lahko kdaj povabiš ven. Sicer ne vem, če bo to dobra reklama za naju, a lahko premislim,« je rekla sladko, ko se je dekle odmaknilo od njune mize.
»Ne vem, če to šteje, a odločil sem se, da bom na naslednjem dobrodelnem plesu tvoj spremljevalec,« je odvrnil na videz resno, oči so se mu navihano bleščale.
