Pogovor z njima je bil čisti užitek. Miha je bil najprej sicer malo zadržan, vseskozi ciničen, seveda, iz Siniše pa je lilo kot iz hudournika, misli so prehitevale druga drugo, stavki in besede so se jedli. Zanimiva kombinacija. Morda malo preresno jemljeta ta svet. Čeprav smo se tudi smejali. Aha, pa še to: dobili smo se v lokalu, ker na TV Slovenija po treh letih oddaje nimata ne svoje mize ne računalnika. Mogoče pa niti nista preveč resna!
Od kod se vidva sploh poznata? Ali bolj romantično: kje sta se spoznala?
Siniša: Iz Ljubljane. Z ulice. Miha je bil član skupine Babewatch, jaz pa sem delal oddajo Na liniji. Takrat sva se spoznala, sva že vedela drug za drugega. Spomnim se, ko je Miha čakal na prvo studijsko snemanje oddaje Videospotnic, ko je bil ves živčen na čiku pred vrati, sem ga tolažil: “Saj ne bo nič hudega!” Miha: “Jaz nisem za to!” Jaz: “Ja, si, si!”
Vajino prvo resno sodelovanje je bila oddaja Tekma! Siniša, ti si bil scenarist in avtor oddaje – zakaj si izbral Miho za voditelja?
Siniša: Sedel sem doma in razmišljal, koga bi …
Zakaj si se spomnil na Miho?
Siniša: Ker se mi je zdel od vedno dober voditelj, ker je televizičen, obvlada kamere, ker je kritičen in sem hotel kritičnega voditelja, saj naj bi Tekma odpirala stvari, ki jih drugi ne odpirajo, kot na primer, da je kapitalizem zgrešen sistem – tem se pa ne govori! Imel sem sicer dva predloga za voditelja: eden je bil Boštjan Napotnik, drugi Miha, potem je Miha dvignil telefon, Napotnik pa ne (smeh)!
Miha: Super! To bi bilo dobro – z Napotnikom, ja (nasmešek).
Mogoče bi bila oddaja še zdaj na sporedu, če bi jo vodil Napotnik!
Siniša: Potem sva čez čas postala še prijatelja!
Miha: To sva bila pa že prej, kaj si zdaj izmišljuješ?
Siniša: Ne, pred Tekmo sva bila kolega!
Zakaj sta po treh letih ukinila Tekmo?
Siniša: Medijski prostor razumem kot beden, ker je nedostopen različnim družbenim skupinam. Delo v medijih me zanima kot odpiranje medijskega prostora marginalnim družbenim skupinam, ki nimajo denarja in vpliva. Kot najstniku bi mi bilo imenitno, če bi me kdo takrat povabil na televizijo in bi lahko govoril, kar bi hotel. Zato sem Tekmo začel delati kot odpiranje javnega prostora mulcem, nekakšen govorni Hyde Park. A izkazalo se je, da je to zelo zapleteno za televizijo, ker ima svoje zahteve, ki so v nasprotju z izobraževalnim procesom – zbira samo primerne ljudi, ki se lahko v zelo kratkem času zelo dobro izražajo. Na tem temelji. Tako smo dobivali dijake iz govorniških krožkov, oddaja je postala samo podaljšek teh krožkov. To pa ni bil moj namen. Čez čas sva z Miho postala najmanj udeležena v oddaji. Ni bilo več elana. Na začetku je bil izziv oddajo postaviti, v drugi sezoni, da si se dokazal, v tretji sezoni bi moralo biti kaj novega, pa ni bilo.
Ampak enega govorca sta spravila v Piramido – Filipa!
Siniša: Filip je delni genij, jaz sem z njim snemal celo dokumentarec, ko je bil na tekmovanju v Koreji. Najprej sva se sicer sprla, ker nam je debato postavil na glavo, ampak potem sva postala kolega. Zdaj večkrat poslušam argumente, kot sem jih pred petimi leti – najbrž zato, ker sem malo starejši, ampak tudi prisluhnem, kaj kdo hoče.
Vir: STOP
Avtor: Alenka Sivka
