• Kdaj so te prvič zasrbeli podplati in si začutila, da je ples tvoja velika ljubezen?
Mislim, da že ob rojstvu. (smeh) Ne, babica me je sprva odpeljala v plesno šolo, ko sem bila stara štiri leta, a se bila takrat še premlada, da bi me sprejeli. Ponovno sem se vrnila, ko sem bila stara šest let in takrat tudi začela s treningi. Sicer sem tudi doma ves čas plesala in nastopala. Sprva sta bila moje občinstvo le babica in dedek, kasneje tudi ostala družina. Že takrat sem začutila, da želim plesati in nastopati tudi pred širšo publiko.

• Kaj te je kot malo deklico pri plesu najbolj fasciniralo? Mogoče prefinjene plesne kreacije, ki jih nosijo postavne plesalke?
Ko sem bila stara sedem let in sem pričela tudi s tekmovanjem, sem se že učila v avtu na poti na treninge. Takrat sem se že odločila, da je ples moja največja ljubezen. Zanimivo je mogoče to, da pravzaprav dokler nisem začela tekmovati na večjih tekmovanjih, prihajam namreč iz manjšega kraja v Ukrajini, niti nisem imela stika z uspešnimi plesalci in tako tudi nisem videla vseh teh čudovitih kreacij, ki jih plesalke nosimo. Ljubezen do plesa je bila že veliko pred tem v meni. Pri plesu me navdušuje več stvari; ples kot šport, tekmovalnost, ki je prisotna, lepota in glamur.

• Je v Ukrajini težko uspeti kot plesalec?
Zelo podobno je. Res pa je, da ima Ukrajina več prebivalcev, če primerjam s Slovenijo, tako se tudi več otrok začne ukvarjati s plesom. Mogoče pa ima v Sloveniji zato več staršev možnost, da drage plesne treninge otrokom tudi omogoči. Ukrajina je le precej daleč od Anglije, saj če želiš uspeti tudi izven meja, je potrebno kar dostikrat oditi v tujino in imeti zasebne treninge pri priznanih plesnih učiteljih in trenerjih.

• Kaj te je torej pripeljalo k nam? Boljša ponudba, lepša prihodnost?
V svetu je splošno znano, da je v Sloveniji veliko dobrih plesalcev. Že sama misel na to, da lahko treniram skupaj s svetovnimi prvaki, je bila precej mamljiva. Druga prednost je ta, da so vsi najboljši plesalci nekako združeni v prestolnici, če pa so že kje drugje, do Ljubljane nimajo daleč. Obenem sem v Ukrajini ostala brez plesalca. Nikakor nisem našla sebi primernega plesalca (poleg samega plesa in energije, ki jo čutiš, je pomembnih več faktorjev, t.j. višina, kako izgledaš skupaj itd.), nakar se je ponudila priložnost, da nastopam skupaj z enim fantom iz Slovenije in sem jo zagrabila. Pa tudi sodelovanje s Fredijem Novakom in Danielo je bilo zame »vau«, saj sta vzgojila svetovno znani par Škufca-Venturini.

• Kako so tvojo odločitev, da prideš živet v majhno deželico pod Alpami, sprejeli doma? So verjeli, da te tu čaka lepše življenje?
Pogoji za treninge so bili tu enostavno idealni. Poleg tega vize za Slovenije spet ni bilo tako nemogoče dobiti. Mami je prišla že takoj na začetku z mano v Slovenijo. Videla je, kakšne pogoje za delo in življenje imam tukaj, tako da sta lažje sprejela to mojo odločitev.

• Kako velika ovira je bila zate neznanje slovenskega jezika? Kako si se tako hitro naučila tako dobro govoriti?
Nekje po enem mesecu bivanja v Sloveniji sem že precej stvari razumela, ne glede na vse so besede precej podobne tudi v ukrajinščini, medtem ko nisem govorila slovensko več kot eno leto. Zakaj? Najbrž zato, ker me je bilo sram, da bi rekla nekaj, razumelo bi se pa čisto nekaj drugega. V plesnih krogih mi je zadostovala angleščina. Potem sem začela plesati z Mihom, vse več sem se gibala tudi v modnih krogih in tako sem bila nekako primorana govoriti slovensko. Tečaja nisem obiskovala, ne še, a nameravam iti, takoj ko bom imela malo prostega časa.

• Na plesnem parketu si skupaj z Miho dosegla že ogromno. Kaj vama še predstavlja izziv?
V svoji kategoriji do 21 let sva res dosegla zelo dobre rezultate, a nama ples še vedno predstavlja velik izziv. Že samo preskos v višjo kategorijo (do 35 let) bo kar velik zalogaj. Starejši plesalci s še več izkušnjami, sodniki jih že dobro poznajo. Na primer pri atletiki zmaga tisti, ki prvi priteče v cilj, pri plesu je važna kilometrina. Sodnike in trenerje je zato toliko težje prepričati, da si ravno ti najboljši in da si zmago najbolj zaslužiš. Težko bo, a bova vztrajala in se trudila po najboljših močeh.

• Si že mogoče kaj razmišljala, kaj bo, ko s plesno kariero končaš? Boš ostala v plesnih vodah?
Vsekakor bom vedno povezana s plesom. Tudi sama bi rada nekoč imela plesno šolo. Otroke bi rada učila plesati. Z veseljem bom prenesla svoje znanje na njih. Neverjeten mora biti občutek, ko veš, da si ga naučil prve plesne korake in ko vidiš, kako se razvija, kako napreduje. To mora biti nekaj posebnega!

• Poznamo te predvsem kot uspešno plesalko, bila pa si tudi okronana za Miss Kongo. So te kdaj zamikale tudi modne piste ali jemlješ to vse skupaj bolj za zabavo?
Ne, zame to vendarle ni zgolj zabava. Dejstvo je, da nekaj potrebuješ poleg plesa. Če imaš ves čas v glavi samo ples, je psihično težko. Ob vseh napornih treningih sem enostavno potrebovala nekaj, da za nekaj časa odmislim ples in se malo sprostim. Modni svet je obenem precej podoben plesnemu. Zelo pomemben je nastop, poleg tega moraš dobro izgledati. Mislim, da sem našla idealno kombinacijo. Sicer pa stvari, ki se jih lotim, počnem profesionalno. Tako tudi tega ne jemljem zgolj kot zabavo.

• Tudi v pevske vode si že zajadrala. Slišali smo te v duetu z Rokom Ferengjo. Te mika, da bi še kdaj zagrabila mikrofon in zapela?
Vse skupaj je bil bolj hec. Rok mi je ‘projekt’ predstavil bolj kot mjuzikal in ne zgolj le petje. Sodelovanje pri mjuziklu bi me zanimalo tudi sicer, saj jih zelo rada gledam. Drugače me pevska kariera ne mika. Če bi se pa že kdajkoli preizkušala v teh vodah, bi se zagotovo najprej učila peti. Saj sem že povedala, česar se lotim, se lotim z veliko mero profesionalnosti.

• Tudi z vodenjem oddaje na televiziji si se že spopadla. Kako je bilo prvič stopiti pred kamere? Je bila trema velika?
Treme je bilo kar precej, čeprav sem imela v nedeljo še snemanje za Lisco in sem bila v ponedeljek, ko sem začela z vodenjem, kar malo utrujena. Obenem pa se nisem imela časa v nedeljo obremenjevati s tem, kako bo prihodnji dan in je bil to dodaten plus. Ker je Bonboniera lahkotna pogovorna oddaja in ni nekih težkih ter poglobljenih tem, sem bila izzivu kar kos. V primeru da bi bila oddaja zahtevnejša, ne vem, če bi vodenje sploh sprejela, saj konec koncev niti časa za celotedensko pripravo na oddajo nimam.

• Potem ko smo te lahko občudovali na jumbo plakatih le v spodnjem perilu, se sedaj mnogi sprašujejo, kdaj bo Nadiya odvrgla vsa oblačila in pozirala gola. Se bo to kdaj zares zgodilo?
Uf! Dvomim! Povejte mi, kaj sploh dosežeš s tem, ko odvržeš oblačila v Sloveniji. Že tako ali tako se vsi poznamo med sabo. Ne vidim dovolj velikega izziva v tem. Ne rečem, da se ne bi nekoč slekla, mogoče za ameriški Playboy, ki ima res velik ugled in izide v ogromni nakladi. Poleg tega je honorar precej višji. Slovenski Playboy zagotovo nima toliko denarja, da bi me slekel (smeh).

• Pojavila si se že na številnih naslovnicah slovenskih revij. Kakšen je občutek, ko si kar naenkrat deležen tolikšne medijske pozornosti?
Če sem čisto iskrena, se je res vse skupaj zgodilo kar naenkrat. Sicer je bilo zanimanje zame že malce večje po nastopu v Zvezde plešejo, a pravi ‘boom’ se je zgodil, ko sem bila izbrana za Miss Kongo. Tolikšne medijske pozornosti kar naenkrat res nisem pričakovala in je bil zame kar manjši šok. Še danes pa raje vidim, da mediji pišejo o meni in o mojih plesnih dosežkih, kot pa da se spuščajo v mojo zasebnost ter pišejo o tem, s kom se družim in kaj počnem v svojem prostem času.

• Kaj bi odgovorila tistim, ki so mnenja, da te je slava malce prevzela?
Joj, to bi morali vprašati mojo mami, Miho ali trenerja. Oni pravijo, da sem se spremenila, ampak na bolje. Meni je pomembno samo, kaj pravijo ljudje, ki so mi blizu. Samo to šteje!

• Obstaja princ na belem konju?
Obstaja! Verjamem, da vsi iščemo svojega princa in da ga slej ko prej tudi najdemo. Rada sanjam, priznam!

• Kaj mora imeti fant, da si pribori malo tvoje pozornosti? S čim te pritegne?
Fant mi mora biti vizualno privlačen, energija, ki jo izžareva, je pomembna. Če sem iskrena, imam kar visoke kriterije. Sicer pustim vsakemu, da se mi približa, a le do neke meje, od tam naprej pa smejo le redki.


Zadnje novičke

Prejšnji članekFOTO: Kdo so današnje zvezde dneva?
Naslednji članekLeo in Michelle na Shutter Islandu