Prišla je tudi prva plavalna preizkušnja. Okrožne kvalifikacije za državni pokal. Preplavati olimpijsko normo je eno, dobiti pravico oditi na olimpijske pa je nekaj drugega. In sedaj se je boj začel. Brian se je ozrl po kombiju. Elvin je na zadnjem sedežu igral neko igrico na svojem mobilnem telefonu. Rachel je poleg njega spala. Ostali plavalci so se zabavali po svoje, večina jih je poslušala glasbo na svojih slušalkah. V sebi se je nasmehnil. Ne dolgo nazaj je on sproščeno prenašal potovanje, dokler je bil njegov trener ves na trnih. Tako kot je bil sedaj sam. Vedel je, da sta tako Elvin kot Rachel pripravljena in predvsem sposobna zmagati na okrožnem tekmovanju. Zaupal jima je, a vseeno ni bil miren. Medtem, ko sta ona dva bila čisto sproščena, kot bi ne bila pred prvo in mogoče najpomembnejšo preizkušnjo letošnje sezone. Brian je nežno dregnil Rachel in jo prebudil. »Zbudi se, prispeli smo,« je mirno rekel. »Že? Mislila sem, da bom samo malo zadremala,« se mu je nasmehnila in rahlo pretegnila, kolikor ji je prostor dopuščal. »Mogoče si mislila. Nekaj članov ekipe je res zadremalo, a ti si spala kot za stavo,« se je zasmejal Brian. »Je Elivn kaj klel?« je šepetaje vprašala. »Ja, nekajkrat,« ji je enako odvrnil Brian in jo malo začudeno pogledal. »Potem ga ne bom spraševala do katerega nivoja je prilezel. To odsvetujem tudi tebi,« se je zahihitala in se zazrla skoki okno. Res so prispeli. Kombi je ustavil na parkirišču. »Dajmo, pokažimo tem amaterjem kako se plava,« je glasno rekla Rachel in zaploskala. Po kombiju se je razlegel smeh in zmagovalni vzkliki. In res so pokazali iz kakšnega testa so. Rachel je pred odhodom v bazen udarila v dlan vsem trem trenerjem in so plavalcem iz kluba. Na Brianovo presenečenje je nega celo kratko cmoknila na ustnice in mu šepnila naj ne skrbi. Samo nasmehnil se ji je. Najraje bi si ustnice pokril z dlanjo in zadržal ta čarobni trenutek, a dovolj je bil star in pameten, da tega ni naredil v pričo drugih. Vsekakor pa si je trenutek shranil v lačno srce. Od štirih prostih mest za državni pokal so zasedli vsa štiri mesta in zmagovalno so se vrnili domov. V športnem baru so naredili majhno zabavo. Že prej so odšli na zasluženo pozno kosilo, a so vseeno naročili še nekaj pizz, saj se vedno lačni športniki niso branili dodatnega prigrizka. Rachel in Brian sta se med zadnjimi odpravila domov. Čeprav je Rachel hrepenela po tem, da se vrže na svojo posteljo in zaspi, se je udobno namestila v dnevno sobo, saj jo je Brian povabil, da spijeta še eno pijačo. Nalil jima je po kozarec rdečega vina. Zdaj sta bila doma in prav je, da uspeh nazdravita. To je bil njegov prvi kozarec alkohola po nesreči. Za ta dan tudi zadnji. Nikdar več si ne bo dovolil, da bi se napil. Ni bil odvisen od alkohola, a ob pravih priložnostih ga je včasih rad pregloboko pogledal v kozarec. In njegovi alkoholni spodrsljaji se nikdar niso dobro končali. Če nič drugega, je končal v postelji z neprimernimi ženskami. Obrnil je list svojega življenja, dozorel je. Sedel je na kavč poleg Rachel in ji nazdravil, nato sta se oba naslonila nazaj in nekaj trenutkov uživala v tihem zmagoslavju. »Rachel, hočem, da veš, da si mi všeč. Si moja najboljša prijateljica, a kljub temu o tebi premišljujem kot o ženski, ki si jo želim,« je tiho rekel. Še sam ni vedel zakaj je to rekel. A tako je čutil in neki notranji glas mu je prigovarjal, naj ji to pove. Ostala je tiho. Tudi on je nekaj kratkih trenutkov molčal. »Glej, med nama se ne bo nič spremenilo. Hotel sem samo, da veš,« je šepetaje prekinil tišino. »Tudi ti si meni všeč. Bil si mi všeč, še predno sem te spoznala. Si moški v katerega bi se z lahkoto zaljubila, a sedaj nimam časa za ljubezen. Preveč bi lahko izgubila,« je tiho priznala.
Nista se gledala, še vedno sta sedela na pol zleknjena na kavču in Rachel je mižala, Brian pa je svoj pogled zadrževal na stropu. »Jaz sem že zaljubljen vate. Nikdar te ne bi prizadel ali zahteval kaj več kot si pripravljena dati. Čakal te bom. Kadar koli si boš želela kaj več od tega kar imava, sem ti na voljo. Vesel sem, da sva razjasnila stvari,« je rekel in se presedel, da jo je lahko opazoval. Odprla je oči in nagnila glavo ter ga pogledala. V njenem pogledu je lahko zaznal nežnost in notranji mir. »Boš šel jutri z menoj k mojim staršem na kosilo?« ga je vprašala. »Si želiš, da bi šel?« ji je odvrnil z vprašanjem. »Seveda, drugače te ne bi vprašala,« se mu je nasmehnila in svoje vino popila do konca. »Prav, šel bom. Tvoja družina mi je všeč. Tvoji sestri sta tako prisrčni,« se je nasmehnil. »Ja, če so ti všeč hihitajoče najstnice,« se je Rachel na videz zgrozila.« »Čisto v redu sta. Najstnici sta. Poleg tega se nehaj zgražati, saj ju imaš rada. Tako čiste in brezpogojne ljubezni še nisem videl,« je odvrnil in vzel kozarec iz njene roke. Rachel se je samo nasmehnila in nemo prikimala. Vstal je in se napotil v kuhinjo. »Čas je, da se naspiš,« je rekel čez ramo. »Ja, dolg dan je za nama,« je pritrdila in vstala. Postala je na kuhinjskih vratih. »Brian, hvala. Lahko noč.« »Ni za kaj. Lahko noč,« ji je odgovoril in pomil kozarca. Postal je pred njenimi vrati, se nasmehnil in nadaljeval do svoje sobe. Privoščil si je dolgo tuširanje in se nato odpravil spat. Pomirjen, saj sta si povedala resnico in zdaj sta vedela kako čutita. Kdo ve kako se bo njun odnos obrnil, a vseeno, če bi se Rachel lahko zaljubila vanj, bo poskrbel, da se bo. Zdaj je bil še bolj odločen, kot prej, da bo njegova. Rachel je vstopila v svojo sobo. Veliko, prostorno in zračno sobo v pastelno zelenih odtenkih. Brian je pravzaprav imel dve sobi za goste, a se je ona takoj zaljubila v to. Povsod po sobi je bilo čutiti njeno energijo. Sama je hotela svoje slike, ki jih je bilo kar nekaj, samo postaviti na komodo, a je Brian vztrajal in jih je skoraj vse obesil na steno. Od nekdaj je bila redoljubna, a je z drobnarijami, ki so prosto napolnjevale sobo ustvarila resnično domačnost. Od prvega trenutka, je bila vesela, da je sprejela njegovo povabilo in se preselila k njemu. Sedaj je bila malo na trnih, saj ni vedela kaj naj si misli o njunem pogovoru in priznanju čustev. Že res, da si je želela Briana, a ni bila prepričana, če je prav, da se spusti v zvezo z njim. Dal ji je čas in ona ga bo z veseljem sprejela. Samo preoblekla se je v svojo improvizirano pižamo in padla v posteljo. Mislila je, da bo zaspala istega trenutka, ko bo položila glavo na vzglavnik, a se je zmotila. Ležala je v postelji in premišljevala o Brianu.
