Klic ljubezni 14. del

»Kako se počutiš?« je vprašal Brian, ki je nežno privijal Rachel v svojem objemu po dolgem in strastnem ljubljenju. »Čudno,« je odvrnila in privabila še večji nasmešek na njegovem obrazu. Vedela je kaj jo sprašuje. Jutri je bil pomemben dan. Dopoldne bo konferenca za novinarje in potem odletijo na olimpijske igre. Obema z Elvinom se je uspelo uvrstiti v ekipo. »To je normalno. Nikar ne srbi, pripravljena si,« jo je skušal pomiriti, čeprav je bila sila sproščena. »Vem, a vseeno je nekako čudno,« se je nasmehnila nazaj. »Zaspi, naspati se moraš,« ji je šepnil in jo poljubil na ramo. »Ti tudi,« je šepnila in ga poljubila na ustnice. Nato sta spokojno zaspala.

Evforija olimpijskih iger je zajela vse, a kljub temu je Rachel vedela po kaj je prišla. Imela je Briana ob sebi in to ji je vlivalo dodatno moč in mir. Odšla je po najžlahtnejše odličje, a vrnila se je z dvema zlatima medaljama in eno srebrno. Preprosto je blestela v vseh treh disciplinah. Tudi Elvin je uspel priplavati dve medalji, eno srebrno in eno bronasto. Kljub blišču olimpijskih iger jih je šele doma čakal pravi cirkus. Mediji so jih oblegali na vsakem koraku. Zabave dobrodošlice in slavja so se vrstile. Šele po dobrem tednu sta se Rachel in Brian uspela vrniti v ritem svojega življenja.

Rachel je sedela za mizo v njuni kuhinji in srkala kavo. Na mizi je imela kup papirjev, pogodb, ki so tako kot je Brian napovedal prihajale od vsepovsod. »Kaj mamljivega?« je vprašal Brian, ko je vstopil v kuhinjo in z glavo pokazal na papirje. »Ponudbe o katerih še sanjala nisem. Ena je boljša od druge,« je skrušeno priznala. »Te je katera posebej pritegnila?« ga je zanimalo. »Ja in ne,« je odvrnila in ga povabila naj sede k njej. Ustregel ji je. Sedel je poleg nje in jo objel čez ramo. Glavo mu je položila na ramo in zaprla oči. »Tudi ti si dobil nekaj ponudb,« je rekla.«Je tebe katera posebej pritegnila?« jo je zanimalo. »Jaz imam pogodbo z Rojom še za eno sezono. Res, da bi jo lahko prekinil in mu plačal odškodnino, a ne bom. Dal mi je priložnost, ko drugi niso hoteli. Tukaj sem doma in za zdaj bom ostal tukaj. Čast mi ne dovoli, da bi se odločil drugače,« je priznal. »Toda po enem letu, če me boš hotela ob sebi, bom prišel za teboj. Tudi, če si bom moral poiskati kakšen drugi poklic,« je dodal stvarno. Srce se mu je trgalo. Ni je želel izgubiti, a ni imel pravice zadrževati je ob sebi. »Bi res to naredil zame?« je tiho vprašala. »Seveda. Ljubim te, vse bi naredil zate,« ji je resno zatrdil in močneje stisnil k sebi. »Misliš, da bi najina ljubezen obstala eno leto, če bi bila ločena?« jo je zanimalo. »Seveda! Nič ne more ugasniti moje ljubezni do tebe!« ji je zatrdil, čeprav ni vedel kako bo z njeno ljubeznijo do njega. »Potem pa vem katero ponudbo bom sprejela,« je dahnila. »Katero?« je vprašal dokler je še lahko govoril. Njegov svet se je začel rušiti. »Predno ti povem, te moram prositi za eno stvar. Bi res vse naredil zame?« je vprašala in se odmaknila iz njegovega objema, ravno toliko, da ga je lahko pogledala v oči. »Vse bi naredil zate. Kaj naj naredim?« se je zresnil. »Sprejela bom Rojevo skromno ponudbo in ostala tukaj, če se poročiš z menoj,« je rekla in ga ljubeče pogledala. Najprej so se mu razširile oči in ustnice so se same zavihale v nasmešek. Strastno jo je poljubil in šele čez čas odgovoril: »Izpolnila mi boš edino neuresničeno željo, če boš postala moja žena! Ljubim te, Rachel!« »In jaz ljubim tebe, Brian,« je odvrnila predno jo je ponovno poljubil.

*** KONEC ***