Klic ljubezni 4. del

Rachel je pojedla svoj zajtrk in pogledala na uro. Dovolj časa ima, da pred treningom pokliče Pam, svojo prijateljico. Imela je veliko prijateljev, a so vsi bili bolj znanci, kot pravi prijatelji. Pamela, ki jo je od nekdaj klicala samo Pam, je njena edina prava prijateljica, ki pa je trenutno bila dobrih tri tisoč kilometrov stran. Poznala je njen študijski urnik in vedela je, da bosta lahko kratko govorili. »Živijo, Rachel. Lepo te je slišati. Danes začneš s treningi, kolikor vem, boš dobila novega trenerja. Si že kaj živčna?« je veselo čebljala Pam, ko se je oglasila na klic. Vedela je, da Rachel spoštuje nekdanjega plavalca in novega trenerja Briana. »Ja, danes uradno začnemo,« se je zasmejala Rachel. Obe sta vedeli, da je Rachel ves čas uradnih počitnic pridno vadila. »Briana sem včeraj videla in danes sva skupaj tekla,« ji je kratko povedala. »In? Kakšen se ti zdi? Kako sta že skupaj tekla, mar ni on zaradi poškodb nehal trenirati?« so vrela vprašanja iz Pam, ki je hotela vse vprašati na enkrat. Rachel se je udobno namestila v fotelj in odgovorila prijateljici. »Kaj naj si mislim o Brianu? Saj veš, da ga spoštujem in je moj priljubljeni športnik. Človek je legenda! Poleg tega ti moram povedati, da je še bolj postaven kot na slikah. Saj si tudi to hotela slišati,« se je hihitala. »Seveda me zanima kakšen je videti! Na slikah je pravi cukrček,« se je zahihitala Pam nazaj. »No, slike mu delajo krivico,« se je zabavala Rachel naprej. »Uf, uf, škoda ker nisem doma,« je vzdihovala Pam. »Drugače šele okreva po nesreči. Sicer se ne opazi, a resnično nima kondicije in hitro se utrudi. Včeraj je plaval z nama z Alison. Niti senca samega sebe ni, a to skuša dobro prikriti. Do sedaj nisem opazila, da bi bil naduti zvezdnik, kar bi upravičeno lahko bil. Zjutraj me je dohitel v parku, predno sem začela teči in me prosil za družbo. En kratek krog sva tekla skupaj. Mislim, da težko najde motivacijo za tek in vaje,« ji je razložila. »In ti, vedno ustrežljiva in prava prijateljica, si ga spodbujala. Je to tudi zato, ker ti je všeč?« je zanimalo Pam. »No, všeč mi je že, a nikar ne sklepaj napačno. Nimam namena zapeljevati ga ali se pustiti zapeljati, če bi si on slučajno kaj napačno razlagal. Enostavno, večino svojega življenja v naslednjih nekaj mesecih bom preživela v njegovi bližini. Dober in prijateljski odnos še nikomur ni škodil,« se je zresnila Rachel. »In zakaj se ne bi pustila zapeljati? Preveč si izbirčna,« se je zresnila tudi Pam. »Ne vem, a nikoli nisem mešala dela in zabave. Zakaj bi jo zdaj?« je Rachel skomignila z rameni, čeprav je prijateljica ni mogla videti. »Zato, ker sedaj govoriva o Brianu. Vreden je mešanja zabave in dela,« ji je razložila prijateljica. Rachel se je zasmejala: »Ne poznam ga tako dobro, da bi lahko trdila, da je res vreden tega.« »Potem pa ga spoznaj! Nikoli ni prepozno, da si premisliš,« ji je skoraj ukazala Pam. »Prav, spoznala ga bom, saj mi kaj drugega ne ostane. A za zdaj naj ostane samo na prijateljstvu,« se je vdala Rachel. »Naj ti bo, a glej, da me boš redno obveščala,« je rekla Pam in Rachel je lahko čutila kako ji prijateljica skoraj žuga. »Veš, da te bom. Zdaj pa grem na prvi trening. Pozdravi Matta,  se slišiva,« se je poslovila od prijateljice in z nasmehom na obrazu odložila telefon. Pogrešala je Pam, čeprav sta se pred dobrim tednom videli.