Led Aljaske 4. del

Profesor Beckett jih je vse lepo pozdravil in iznesel nekaj osnovnih podatkov o odpravi. Vsi so bili zbrani. Udobno so se namestili okoli miz in srkali kavo ali čaj ter si postregli s pecivom in keksi. Besedo so prepustili profesor Beckettu, ki je iznesel dosedanje ugotovitve. Kasneje je tudi nekaj drugih znanstvenikov, katerim je uspelo v nekaj dneh že začeti s svojim delom, izneslo svoje ugotovitve. Določili so prioritete in naredili načrt raziskovanja. Madison je po sestanku odpeljala Jacoba v posebno stavbo, poleg kompleksa v katerem so živeli, kjer sta bila dva laboratorija. En je bil za paleontologe, drugi za antropologe. Razkazala mu je laboratorij, ki si ga bosta delila. Jacob je hitro ugotovil, da imajo vse skupaj tri posebne stavbe z laboratoriji. Za potrebe svojega dela in življenja tukaj, se je razgledal po vsem, kar ga je zanimalo. Za zdaj se je zadovoljil s spoznavanjem svojega laboratorija. Zaradi pozne ure, ni še mogel v živo videti najdišča. Si ga je pa dobro ogledal na fotografijah, ki mu jih je Kenneth dal na USB ključku. Še predno je končal pregledovanje fotografij, ga je Kenneth odvlekel na večerjo. Skozi stekleno steno je lahko videl, da Madison nekaj proučuje in si vestno dela zapiske s svojo posebno in drobno pisavo, ki sta jo lahko le ona dva brala brez problemov. Kasneje bo vse zapiske iz bloka vnesla v računalnik. Zdaj je bilo nesmiselno klicati jo k večerji, ne bi pustila svojega dela, ko pa se je tako vživela vanj. Vseeno je Kenneth pokukal v sobo in oznanil, da je večerja. Madison je samo zamahnila z roko in tiho ukazala svojim pomočnikom naj gredo, bo že prišla samo, da to konča. Ni jih pogledala, ni dvignila glave od svojega dela. Ben je ležal na njenih nogah in jo dodatno grel, tudi on se ni menil za besedo večerja, niti toliko se ni se potrudil, da bi odprl oči.
Jacob in Kenneth sta se napotila v glavno stavbo. Ovita v puhovke sta stekla teh nekaj metrov. Veter je pihal in dodatno se je shladilo. Padala je noč. Na vhodu sta odložila svoji jakni in sledila ostalim v notranjost. Postavila sta se v vrsto. Jacob je vzel dva krožnika in pogledal Kennetha: »Ali Madison vedno takole dela v času obrokov? Ne bo prišla na večerjo, ne danes. Čisto je zatopljena v delo.«
»Nekajkrat se je že zgodilo, da ni prišla jest. Po navadi ji takrat  Julia ali Robert odneseta kaj v laboratorij.« je z rameni skomignil Kenneth.
Jacob mu je samo pokimal in vzel še njeno večerjo, katero so mu pokrili s folijo in za nekaj časa odložili na rob štedilnika, da bi ostala še nekaj časa topla. Kasneje ji jo bo odnesel in ji skuhal kavo.
Kenneth je hotel slišati njuno zgodbo, a vedel je, da pred drugimi ne more spraševati. Poleg tega je ves čas večerje Jacob spraševal o njihovih odkritjih. Pogovor je ves čas tekel o raziskavah. Takoj, ko je pojedel in dal ostalim prost večer, se je Jacob s krožnikom večerje vrnil k Madison.
Kenneth je sedel poleg Julie in Roberta. Takoj, ko so ostali sami je napeljal pogovor na Jacoba in Madison. »Nisem vedel, da sta poročena. Zdi se mi, da sta skregana. Kaj resnega?«
Julia ga je potrepljala po roki. »Ljubita se. Od prvega dne. Ko sta se spoznala na fakulteti, sta se zaljubila. Imela sta zelo težko obdobje in se v trenutku slabosti grdo sprla. Kaj drugega ti ne morem povedati. Ne bi bilo pošteno, da o tem razpravljamo brez njune odobritve. Povem pa ti nekaj, ne vrtaj in ne sprašuj. Sama morata priti do tega, da se soočita s svojo bolečino in razjasnita svoja čustva. Pobotala se bosta, v to ne dvomim, le pot bo trnova.«
»Bodi pravi prijatelj in ju pusti pri miru.« je sočutno rekel Robert.
Kenneth je samo pokimal. Očitno bo moral potlačiti svojo radovednost.