Ljubezen pride sama 4. del

"Ja, mislim, da bi mi prijala kava in tudi nekam lačen sem postal, lahko bi si privoščila še hitro večerjo." je rekel malo pomirjeno.
Brez nadaljnjih besed sta se en za drugim odpravila proti hiši. Tiho sta vstopila v kuhinjo in se lotila dela, kot bi bila uigrana ekipa. Shenon je poskrbela za kavo medtem, ko je Colin iz hladilnika prinesel vse potrebno za sendviče. Ko sta končno sedela za veliko mizo sta se morala pogledati. Napetost je bilo čutiti v zraku, oba sta bila rahlo živčna in negotova. Zavedala sta se situacije v kateri sta se znašla. Shenon je z dlanmi pokrila obraz in tiho zamrmrala: "Vseeno bo najbolje, če takoj razčistiva določene stvari." odmaknila je dlani in ga žalostno pogledala. Colin je opazil, da išče prave besede kako bi začela, zato je ostal tiho, ni je hotel motiti, saj se mu tudi sanjalo ni kako bo odreagirala in kaj se je odločila narediti v zvezi z njim. Nemočno je sedel in jo opazoval. Odločno je začela: "Gospod Crocks mi je povedal in pokazal papirje v zvezi mojega posestva. Vem, da je moj stric dobil veliko denarja za zemljo, ki ni bila njegova. Če sem prav prebrala, bi po tistih papirjih, meni ostala samo ta hiša in nekaj malo zemlje na kateri stoji."
Colin ji je samo nemo prikimal in potrdil njeno domnevo.
Tiho je nadaljevala: "Nimam toliko denarja, da bi ti vrnila in to je moja zemlja, ki je v družini že nekaj rodov in prišla sem nazaj domov, živet na njej. Vseeno, ne bom zanikala stričevega dolga." Malo je pomolčala in Colinu se je za začetek odvalil kamen s srca. Zavedal se je, da bi lahko prezrla stričev dolg in ga napodila s posesti. Poskusila se je nasmehniti: "Premislila sem o vsem in o svojih zmožnostih, zato sva z gospodom Crocksom pripravila dogovor v kolikor se boš strinjal z njim. Mislim, da sva bila realna in poštena."
Sedaj je tudi Colin prvič spregovoril: "Kaj sta imela v mislih?"
Spet ga je pogledala bolj odločno. "Polovico zemlje, na severnem delu, na kateri stoji stara hiša, bi takoj prepisala nate. Od druge polovice bi ti nekaj izplačala, tako, da boš lahko obnovil hišo. Za neodplačani dolg pa boš lahko obdeloval mojo zemljo in uporabljal hlev dokler ne bo dolg poplačan. Živali so zakonito že tvoje. Dokler ne boš popravil hiše, lahko živiš tukaj. Bova pač sostanovalca in kot taka, si bova delila stroške življenja. Med drugim ti lahko prispevaš jajca, mleko in moko, jaz pa bom pospravljala, kuhala, prala in likala. To je največ kar ti lahko ponudim." je končala.
Nekaj časa jo je opazoval in premišljeval o tem kaj je povedala. Skoraj neverjetno se mu je zdelo, da mu je ponudila tako veliko. Pravzaprav, priznala je vsak peni, ki mu je njen stric dolgoval. Spoznal je, da je ponosna in poštena ženska. "Mislim, da je to res dober predlog. Hvala." je rekel in se ji res prikupno nasmehnil. "Kaj bi imela v sendviču?" je še vprašal, kot bi bila stara znanca in kot bi se prej ne pogovarjala življenjsko pomembnih stvari.

''Tako, tukaj je še drugi." je veselo vzkliknila Shenon in ponosno pogledala Colina. "Čudovita sta in z vsemi tremi je vse v redu." je nadaljevala z navdušenjem.
"Hvala." je ganjeno rekel Colin in naskrivaj opazoval njen veseli obraz. Absolutno je bila prelepa in neustavljivo privlačna in v hipu mu je skozi možgane prešla misel, kako čudovito bi bilo, če bi bila njegova. Komaj je začenjal svoje življenje kot lastnik zemlje in črede in na posestvu je bilo še toliko stvari za postoriti. Zelo prav bi mu prišla dobra, sposobna žena, ki ljubi to zemljo in tak način življenja. Slutil je, da bi ona bila prava, saj je z dušo in telesom ljubila zemljo in naravo in vsekakor o njeni poštenosti in inteligenci se je že lahko prepričal. Tudi čas je že bil, da bi si ustvaril družino in imel otroke. Konec koncev jih je imel že petintrideset. Že dolgo tega je opazil, da v teh krajih ni nobenega dekleta, ki bi mu padlo v oko in bi si jo poželel za svojo, ne kot ljubico in ne kot žensko s katero bi si ustvaril topli dom. Vsekakor ni imel časa hoditi okoli in iskati primerno nevesto in tudi resnici na ljubo ga je Shenon očarala tisti trenutek, ko jo je pogledal v oči. Čutil je, da je ona tista, ki jo je čakal toliko let, ona bo njegova žena. Istočasno se je zavedal, da bo njo dobiti za ženo težje, kot je bilo priti do svojega posestva. Toda tolažil se je z mislijo, da mu je dovolila stanovati v njeni hiši in tako bo uporabil vsa možna sredstva in jo na koncu osvojil. Čutil je olajšanje in veselje, z nasmehom na obrazu je opazoval novo življenje pred seboj in počasi že sanjaril o svojem novem življenju z njo, ki je stala poleg njega in se prav tako veselila nad mladima žrebičkoma. V bežnem trenutku sreče je njegovo roko pokrila s svojo toplo dlanjo in vzkliknila: "Poglej ju." Kako hitro je pokrila njegovo roko s svojo, tako hitro jo je tudi umaknila, očitno se je v trenutku zavedala kaj je storila. Colin se je pretvarjal, kot da tega ni opazil, pri sebi pa je zadovoljno pomisli, da je res čisto prava ženska zanj.

Čeprav je Colin zelo malo spal, je vstal zgodaj, tako kot po navadi, s prvimi jutranjimi žarki. Nehote je pogledal proti vratom Shenonine sobe in se nasmehnil ob spominu na nežen dotik njenih prstov na njegovi roki. Prav tako se je zavedal poželenja, ki ga je občutil v njeni bližini in katero ga je preganjalo še dolgo v noč, ko je buden ležal v svoji postelji in v nosu še vedno čutil njen nežni vonj. Pomislil je, le kdaj se bo londonska damica zbudila. Čeprav je predlagala, da bo ona skrbela za hišo in hrano, je dvomil, da bo kmalu prišla v pravi vaški ritem življenja, ki se je vsekakor zelo razlikoval od mestnega, na katerega je bila navajena. Opazil je njene negovane in rahlo dolge nohte, ter mehko kožo nevajeno trdega dela. Prvič se je vprašal ali bo sploh ostala tukaj na vasi, ko bo enkrat občutila to trdo in neizprosno življenje. Kaj hitro se je nasmehnil svojim mislim. Kolikor je lahko videl do sedaj in vse kar je vedel o njej, mu je dalo vedeti, da se prav dobro zaveda, kam je prišla in kakšno življenje je čaka in da je odločena v tem uspeti. Ni si mogel privoščiti, da bi se mu misli vrtele samo okoli nje. Ne, njegovo posestvo in živali so bile odvisne od njega in zahtevale so stoodstotno pozornost. Skomignil je z rameni in preusmeril misli v delovni načrt za ta dan ter se tako kot po navadi, najprej odpravil proti hlevu. Čeprav se je trudil, mu je ni uspelo odgnati iz svojih misli in čutov. Končal je svoje jutranje opravke v hlevu in zdaj je bil čas, da še sam nekaj poje in popije kavo preden se odpravi ven na polje. Počasi in tiho, da je ne bi prebudil, je vstopil v hišo in obstal na sred hodnika. Iz kuhinje se je slišala tiha glasba iz radijskega sprejemnika in v nosu ga je zaščemel vonj po pečeni slanini, ki se je mešal z vonjem sveže kuhane kave. V trenutku se je ob njegovi nogi znašel maček Phil, ki se je z eleganco mestnega gospoda, narahlo podrgnil ob njegovo hlačnico in tiho zapredel. Lenobno se je sklonil in mačka dvignil v naročje, skupaj sta zakorakala proti kuhinji.
"Dobro jutro. Predvidevam, da si že malo lačen." je rekla veselo in mu pomignila proti postavljeni mizi. "Oh Phil." je dodala nelagodno, ko je zagledala mačka v njegovem naročju, ter se poskusila nasmehniti v opravičilo.
Colin je še enkrat počohal mačka za ušesom in ga previdno odložil na tla: "Ne skrbi, nič me ne moti, prav prijazen maček je in jaz imam rad živali." nasmehnil se ji je in se usedel za mizo.