Ljubezen pride sama 6. del

Zunaj je divjala nevihta, ob bleščeči streli je močno počilo. Shenon je že nekaj časa budna ležala in poslušala besnenje nevihte, katera se je razbohotila sredi noči. Ko jo je nevihta prvič zbudila, je že skoraj vstala z namenom preveriti vsa okna v hiši, čeprav jih je sinoči skrbno zaprla, saj je pričakovala to nevihto. Ravno, ko je sedla v svojo posteljo je slišala odpiranje Colinovih vrat, ter kasneje njegove stopinje po stopnicah navzdol. Pomirjena z mislijo, da tudi njega skrbi tako kot njo in da bo on preveril okna, je počasi legla nazaj in se toplo pokrila. V njegovi bližini se je počutila prav varno in morala si je priznati, da jo kot moški tudi zelo privlači. Ni se mogla spomniti, kdaj je bila nazadnje tako nasmejana in sproščena kot zdaj teh nekaj dni z njim. Nikoli, razen Lorelai, ni nikomur pripovedovala o svojem življenju in zdaj, ko je gledala nazaj je opazila, da je bila prav zaprta oseba, toda v Colinovi družbi je spet zaživela in brez problemov ali zadržkov se je z njim lahko pogovarjala o čemer koli. Spraševala se je, le kaj se to dogaja z njo. Privlačil jo je njegov šarm in rahla nagajivost ter sproščenost, cenila je njegovo poštenost in srčnost ter ga spoštovala kot delavca in kmeta. Ko je tako premlevala o svojih občutkih, je zunaj hudo počilo in kot torpedo je izletela iz postelje. Če ni udarilo v hišo, potem je v neposredno bližino. Hitro je obula le copate in izletela iz sobe, tako kot je to storil tudi Colin. Na hodniku bi se skorajda zaletela. Obstala sta kot uročena. Colin je imel oblečene samo kavbojke pa še te samo na pol zapete, Shenon je nemočno strmela v njegove ravno prav poraščene prsi in mišičast trebuh, prsti so jo zasrbeli, da bi se z njimi sprehodila po njegovem telesu, ki je vedno bilo skrbno skrito za obleko. Pozabila je zakaj je izletela iz sobe in je kar strmela vanj, tudi on je pozabil zakaj je na hodniku in jo je opazoval z ne skrito strastjo in poželenjem. Nikdar je še ni videl s spuščenimi lasmi, kateri so sedaj prosto in skodrano leteli okoli njenega obraza in se kot ognjeni slap spuščali po njenem hrbtu. Zaplaval je v zelenih tolmunih njenih oči in požiral njeno zapeljivo telo, ovito v nežno zeleno svilo njene oprijete in kratke spalne srajce. Kot vila je stala pred njim in še nikdar si ni nobene ženske poželel tako močno kot zdaj njo. Iz omame ju je predramil nov pok v neposredni bližini. En za drugim sta pohitela po stopnicah v spodnje nadstropje, preveriti kaj se je zgodilo pri prvem udaru. Na njuno srečo je udarilo v bližnje drevo, ki je gorelo in močan dež je obljubljal, da ga bo pogasil. Ne glede na vse, je Colin oblekel majico, ki jo je stiskal v roki in čez njo še svoj dežni plašč in škornje ter zakoračil v nevihto preverit, če je to vsa škoda. Shenon je s strahom opazovala njegovo pojavo, ki jo je bičal veter in pral dež. Hitro se je vrnil in voda je v potokih lila z njegovega plašča, zato ga je takoj pri vratih odvrgel. Še preden se je zavedal dogajanja je pred njim stala Shenon z brisačo v roki in skrbjo na obrazu. Ko je opazila, da je z njim vse v redu je tiho rekla: "Štiri zjutraj je, pristavila bom kavo, nato pa se grem obleč." ne da bi počakala njegov odgovor, je stopila proti kuhinji.
Colin jo je še zadnji trenutek prijel za roko in povlekel nazaj. S tihim skoraj neslišnim glasom je vprašal: "Skrbelo te je zame?"

Shenon ga je samo nemo opazovala in v očeh ji je prebral odgovor. Še vedno jo je držal za roko in jo urno povlekel v svoj objem ter svoje lačne ustnice spustil na njene tople in voljne. Izgubila sta se v omami strasti, ko je hišo ponovno stresel zvok groma. Shenon se je uspela odtrgati iz njegovega objema in je urno stekla v svojo sobo. Ko je končno zaprla vrata svoje sobe, se je samo naslonila na njih in globoko dihala. Nemočno se je spraševala, le kaj je to bilo, do sedaj še ni doživela tako strastnega poljuba. Njegov poljub je bil močnejši in strastnejši kot je kdaj premišljevala, da poljub lahko je. Naenkrat si je zaželela še enkrat okusiti njegove ustnice in nemočno si je priznala, da jo Colin neverjetno privlači in da si ga zelo želi. Zakaj pa ne, se je nasmehnila sama sebi, oba sta odrasla, samostojna in predvsem nevezana. Nič nimata izgubiti, saj je očitno, da oba čutita isto. Kot bi jo zadela strela, se je stresla in dojela njuno situacijo. Vsi mislijo, da sta par, saj mu je dovolila živeti v svoji hiši in naslednji korak je vsekakor poroka. Predolgo je živela v Londonu, da je vseeno malo pozabila na moralne vrednote okolja v katerega se je vrnila. Kot bi se ji vključil alarm v glavi. Iz poželenja so se njena čustva začela prelivati v jezo. Če se ona ni zavedala situacije, se je Colin prav gotovo je. Torej jo je namerno pustil živeti v zmoti in zdaj, ko je dojela ji ne preostane drugega kot, da se prepusti toku in se poroči z njim, s čim bo dobil nazaj ves svoj denar in njeno polovico posestva s hišo. Vse kar je še Colin moral narediti je, da jo dobi v svojo posteljo in zapečati dogovor, katerega se do zdaj ni zavedala. Že res, da je Colin spoštovala kot gospodarja in da jo kot moški neverjetno privlači, a vseeno za uspešen zakon je potrebna ljubezen. Jeza v njej se je stopnjevala tako kot je zunaj besnela nevihta. Občutek besa in nemoči se je stopnjeval, a ni vedela nad kom naj bolj nori. Nad seboj, ker je Colinu dovolila ostati pod njeno streho in ker mu je nasedla in mu vrnila poljub ali nad Colinom, ki jo hoče izigrati. Sedaj je z njenimi možnostmi, da si najde moža konec in za življenje na kmetiji bo vsekakor potrebovala moža. "Kakšnega moža?" je skoraj rekla naglas, "hudiča ženska, od kdaj te zanima mož?" je še zamrmrala. Skrušeno se je sesedla na posteljo. Nikdar, niti v enem trenutku prej, ni pomislila, da bo potrebovala ali želela imeti moža. Ne, vse se je vrtelo okoli nje in preprostega življenja na kmetiji in v teh željah nikdar ni bilo moškega, do sedaj. Teh nekaj dni kar je bila doma, je počasi dojemala pravo situacijo in podzavestno se je zavedala, da bo potrebovala moškega. Ali naj bo to vseeno Colin? Ni se mogla odločiti, kaj naj si misli, še manj kaj naj naredi. Vedno je znala dobro oceniti ljudi in o Colinu je imela res dobro mnenje in predvsem, ga je imela za poštenega in iskrenega človeka. Kaj pa če je pretiravala in je ne misli opehariti, mogoče pa je isto premišljeval kot ona in je zdaj prav tako ujet v tej situaciji. Še vedno je nemočno sedela na postelji, izgubljena v svojih dvomih kaj storiti. Spraševala se je, le zakaj jo je Colin prejle poljubil in odgovor na to vprašanje se ji je zdel zelo pomemben. Še nekaj čas je teko sedela ne vedoč za katero od dveh možnih rešitev naj se odloči, ali naj se poroči s Colinom ali naj ga takoj nažene ven iz hiše in se sprijazni z dejstvom, da bo celo življenje sama, saj po tem, ko sta s Colinom živela skupaj neporočena, je noben moški iz te sredine ne bo hotel za ženo, ne glede na to kaj se je zgodilo oziroma kaj se ni zgodilo.