Ljubezen pride sama 7. del

Colin je nemo opazoval njeno omamno in dišeče telo, ko je stekla po stopnicah. Njen ustnice so bile mehkejše in slastnejše kot si je lahko predstavljal, da bodo. Njen strasten odgovor na njegov poljub je prebudil vsako celico njegovega telesa, da si jo je poželel, kot še nikdar nobene. To je bila končna potrditev njegovih misli, da je ona ženska njegovega življenja in da je ravno njo vsa ta leta čakal. Toda le zakaj je pobegnila, česa se je ustrašila? Videl je skrb v njenih očeh, čutil je strast v njenem telesu, a ni vedel s čim jo je odgnal. Bil je nežen, s poljubom ji je pokazal kaj čuti in zdaj je vedel, da je ona smisel njegovega življenja. Vseeno ali ima posest in hišo, tudi če ne bi imela nič, bi se ob njej počutil enako, a le kako naj ji to pove. In še vedno ni vedel, kaj jo je prestrašilo in odgovor na to vprašanje je postal življenjsko pomemben. Počasi se je odpravil v kuhinjo. Skuhal je kavo in jo potrpežljivo čakal. Ko je spil že drugo skodelico je končno prišla. Ne da bi ga pogledala ali kar koli rekla, je stopila do hladilnika in začela pripravljati zajtrk. Spet se je opomnila, da je to njen del dogovora in da je dolžna pripraviti mu zajtrk. Edino misli na dolžnosti so jo pripravile do tega, da je končno zapustila svojo sobo.

"Shenon, kaj je narobe?" je tiho vprašal. Ni se zmenila zanj. Ponovno je poskusil: " Shenon, prosim pogovarjaj se z menoj. Res ne razumem, kaj se je zgodilo, zakaj si pobegnila? Prosim razloži mi, dobro veš, da sva si oba tega želela."

Opazoval je njene hitre in živčne gibe. Najprej je vse odložila na pult in ko se je uspela zbrati, se je obrnila in ga pogledala z ledenim pogledom polnim prezira: "Le kaj bi lahko bilo? Končno sem dojela stvar. Pozabila sem v kakšno okolje sem se vrnila in v najboljši nameri pomagati tebi in opravičiti stričeva dejanja sem ti ponudila, da ostaneš v hiši. Pri tem se res nisem zavedala kako bodo vaščani to sprejeli. Zdaj imam, kratko rečeno, zaključeno prihodnost še preden sem jo uspela živeti. Najhuje je to, da si se ti tega zavedal in me nisi opomnil. Seveda, tebi to vsekakor odgovarja, le kateremu moškemu ne bi? Lepo si me prelisičil in izkoristil!"

"Oprosti Shenon, a žal ne razumem o čem sploh govoriš. Nisem te nič prelisičil ali izkoristil." je rekel presenečeno.
"Nisi neumen moški, zato se ne delaj, da si!" je rekla sarkastično.

"Hvala, ker imaš tako mnenje o meni, a res ne vem kaj te je prizadelo in pripeljalo na take misli, da te izkoriščam. Prosim, razloži mi." je bil zbegan.

Še vedno je stala naslonjena na kuhinjski pult in lahko je videl jezo pomešano z bolečino, ki je besnela pod površjem. Prisilila se je, da mu je mirno odgovorila: "Predolgo sem živela v Londonu, v okolju kjer je moralno dopustno, da sta lahko moški in ženska sostanovalca, brez kakršnega koli zapletanja. Sem sem prišla z londonskimi moralnimi vrednotami in pozabila, da so le te tukaj zelo drugačne. Ti si to vedel. To, da živiva kot sostanovalca, tukaj pomeni lahko samo dve stvari na kateri jaz nisem pomislila. Prva je ta, da sem pač lahka ženska in mi je vseeno s kom sem in koliko dolgo in druga, da te hočem za moža. In jaz nočem ne enega ne drugega. Nisem lahka ženska in ne potrebujem ljubimca in vsekakor te nočem za moža. Res, da bi morala nekega dne najti moža, saj sama ne morem voditi kmetije, a resnica je ta, da sem si to možnost zdaj zapravila. Ne glede na to, kaj je tukaj res, moj ugled je dobil zelo veliko packo in je uničen. In ne sprašuj me več kaj je narobe." Jezno se je obrnila nazaj k pultu in nadaljevala s pripravo zajtrka.

Colin jo je nekaj časa nemo opazoval, dokler se mu v možgane niso usedle njene besede in dokler ni v celoti razumel, kaj je povedala. Počasi je vstal in se ji približal: "Motiš se, Shenon. Res sem iz teh krajev, a sem precej individualna osebnost in svet dojemam skozi svoja merila, ki so podobna tvojim. Tvoje ponudbe, da bi živel tukaj nisem niti najmanj sprejel in razumel tako kot si opisala. Hvaležen sem bil, da si sprejela stričev dolg in nikdar te ne bi prizadel ali prelisičil in izkoristil. Nisem pomislil, kako bo vas sprejela to, da sva sostanovalca. To, da sem te poljubil, to pa vedi sem si želel od prvega trenutka, ko sem te videl v hlevu. Res si mi všeč in neizmerno si te želim in tudi premišljeval sem, da bi bila moja žena, a ne zaradi tvojih dejanj ali tvoje zemlje temveč zaradi tebe. Ti si mi pomembna, tebe si želim. Sem kmet in potrebujem ženo in želim si družino. Če se boš odločila, da sem dovolj dober, da bi bil tvoj mož mi povej, do takrat ali pa dokler toliko ne usposobim stare hiše, da se lahko izselim pa se te bom izogibal." je rekel žalostno in odšel iz hiše.