Moja punca, Deni! 12. del

»Seveda vem, drugače nikoli ne bi bila z njim. In ravno to družbeno razliko mu je oče metal naprej. Oče, ki je bil v podobni situaciji, ko se je poročil z mojo mamo. No, zanimal te je pogovor, res me je prizadel, toda nisva zaradi tega nehala kontaktirati. Bil si poleg, ko sem ga klicala, še se živo spomnim njegovih besed. Dva dni prej sva se ponovno sprla zaradi njegovega vmešavanja v moje življenje in moje odločitve. Vse, kar sem hotela je, da mi dovoli, da o svojem življenju odločam sama. Zato sem pogovor začela tako, da sem mu dala vedeti, da vem, kaj je predlagal Anthonyju preden se je ta smrtno ponesrečil.

On je na te besede odgovoril skoraj z veseljem v glasu. Rekel mi je, veš ljubica Barbra, ne glej tako črno, njegova smrt sploh ni tako slaba, saj ni bil pravi moški zate in tako si se ga rešila na dokaj pripraven način. Še nekaj je nadaljeval, toda meni je šlo na bruhanje in sem odložila slušalko. Mi smo bili premladi, da bi se znali prav obrniti, na očeta očitno nisem mogla računati za pomoč. Anthony je imel samo sestro, ki je živela daleč stran in se je strinjala, da bo pokopan poleg njunih staršev. Za pomoč bi prepozno prišla, zato sem šla k edinemu človeku, ki mi je vedno pomagal in stal ob strani, k družinskemu prijatelju in odvetniku gospodu Gregu. Bob me je zapeljal do tja. Sedela sva v knjižnici, ko je prišel moj oče in že z vrat vpil in norel. Sprva nisem razumela o čem govori, potem pa me je vrglo. Hotel je vedeti ali lahko paglava smrklja, torej jaz, njega vržem ven iz moje družinske vile in mu dam odpoved in prepovem uporabljati moje Carterjevo premoženje in koliko odškodnine mi lahko namolze. Sicer se je Greg trudil, da bi ga utišal in opozoril, da sem v knjižnici in da vse slišim pa ni zaleglo, tako zelo ga je skrbel njegov finančni položaj in ugled. Nisem več zdržala, planila sem ven in takrat je on prebledel. Umirjeno sem mu rekla, da lahko ostane vse tako kot je, le koči v hribih ne sme prit blizu, ker jo bom jaz vzela in nikdar več naj se mi ne približa ali bog ne daj poskusi kakor koli vmešati v moje življenje, ker, če bo, ga bom naredila za klošarja. Tako zlobna kot takrat nisem bila nikoli. Sploh nisem vedela, da je človek lahko tako zloben, no po drugi strani sem mu pa prepustila vse potrebno za njegovo uživaško življenje, ki mu je vedno pomenilo največ.«

»Oh  Deni, to je huje kot sem si predstavljal. Oprosti, da si morala ponovno čez to.«

»Ne skrbi Liam, sem se že pobrala. Saj veš, tisto kar te ne ubije, te okrepi. O, Andy je prišel,« je veselo rekla  Deni, ko je skozi veliko stekleno steno zagledala prijatelja. Pomahala je prišleku, naj pride kar k njima. Mitchu so se besede urezale v srce. Vedel je, da je pravkar slišal resnično izpoved, katera ni bila namenjena njegovim ušesom. Počasi so se tudi njemu začele kockice sestavljati in zdaj je vse, kar je vedel z obeh strani, začelo dobivati neko pravo podobo. Bil je jezen sam nase, da je sovražil žensko, ki si tega ni zaslužila. Žensko, ki jo je od nekdaj občudoval, njen značaj, njeno dobrodušnost in zdaj tudi njo v celoti. Spomnil se je dogodkov, izpred nekaj trenutkov prej, preden je prišla Deni. Na obisk je prišla njegova trenutna punca Lili. Do pred kratkim je mislil, da ima končno normalno dekle, sicer podkrepljeno z malo silikona, pa kljub temu, preprosto in prijetno žensko o kateri je na trenutke premišljeval kot o bodoči soprogi. Zdaj, ko je vstopila v oblaku svojega močnega parfuma je nehote pomislil na nežni vonj vijolic, ki ga je lahko zaznal, če se mu je Deni zelo približala. Lilin pogled je pričal o tem, da ji je vse v bolnici zoprno in tudi on ji je bil tako potolčen ves ogaben. Tudi, ko ga je poljubila, hitro in bežno, ni bil prepričan ali so se njene ustnice res dotaknile njegovih.

Nehote se je spomnil na Deni, ki je sedela na tleh in mu masirala celo telo in ga hranila in umivala. Lili tega nikdar ne bi bila sposobna narediti. Slišal je, da je Deni izrekla nekaj pohval na njegovo telo in čudil se je, da je pod vsemi podplutbami vse to lahko opazila. Spomnil se je Lilinega izumetničenega izgleda, njenega tesno oprijetega kompleta v katerem je komaj sedela, kilograma šminke, ki je pokrivala njen obraz in frizure, ki je zahtevala najmanj uro priprav in česanja. Čudil se je sam sebi, da tega nikoli prej ni opazil. Pravzaprav opazil je že, le motilo ga ni. Lili nikdar ne bi sedla na tla in Lili brez šminke je bila podobna smrti. Res, da jo je videl samo enkrat, si jo je pa takrat zapomnil. Ali je Deni sploh uporabljala šminko? Njena frizura je bila prej narejena kot njegova in v kavbojkah je seksi, kot še nobena njegovih zajčic v najboljši opravi ni. Mislil si je, res me je dobro ocenila, res sem playboj. Zdaj, ko jo je spoznal, mu njegove zajčice niso bile dovolj, niso ga več zanimale. Še sam ni vedel od kod mu besede, ko je predlagal Lili, da si vzameta malo odmora, saj bo on še nekaj časa v bolnišnici in nato še kar nekaj časa v bolniški in da ji ne želi jemati čas. Jo bo že poklical, ko bo zdrav in pripravljen na življenje in novo zvezo. Lili se je veselo in z olajšanjem strinjala.

Zvok odpiranja vrat ga je vrnil v sedanjost. Pomislil je, Andy prihaja. Z njim je bila Deni, ki je postala njegova obsedenost, kar devet let, kar je pomenilo, koliko je on poznal zgodbo, drugi moški v njenem življenju. Najprej Anthony in potem Andy in zdaj bi se on postavil v vrsto in od kje mu upanje, da bo ženska kot je Deni sprejela playboja kot je on. Vseeno se bo potrudil in jo očaral pa naj traja koliko traja. Zdaj pa ga je zanimal Andy, hotel je videti Denijin okus za moške. Po sliki je videl, da je bil Anthony postaven moški, dozdevalo se mu je, da bi tisti drugi blondinec z druge slike, ki stoji objet z Deni lahko bil Andy, kar je pomenilo, da on s svojimi črnimi lasmi in temno rjavimi očmi nikakor ne ustreza njenemu tipu moškega. Še preden je lahko poškilil na prišleka, je že slišal  pozdravljanje. »Deni draga, upam, da se bolje počutiš kot izgledaš. Kaj te Liamu ni uspelo prepričati, da si malo oddahneš in spet liter kave,« je zaščitniško začel Andy.