Moja punca, Deni! 21. del

»Nehaj s komplimenti, to bo res  preveč za moje čute. Skoraj bi pozabila, imam majhno darilce zate!« Iz torbe je privlekla skrbno in lično zavit paketek in mu izročila ter stopila v naslednji prostor.

»O, hvala! Kako prijetno presenečenje! Res mi je všeč, res imam rad sončnice. Tole keramično sliko bom obesil v spalnico. Mi boš pomagala? Kako si vedela da obožujem sončnice?« se je navduševal nad sliko.

»Seveda ti bom pomagala. Ja, si omenil, da so ti všeč, že v koči, ko si občudoval mojo stekleno sončnico na kaminu.« je rekla ne da bi ga pogledala.

»Na to sem pa čisto pozabil.« je bil ves presenečen.

»Jaz pa ne.  Všeč mi je tvoja spalnica, sicer izstopa iz konteksta ostalih prostorov. Je pa nekaj karizmatičnega v njej.«

»Hvala. Moram se pohvalit, da sem stanovanje sam opremil, tako kot ti svoje in kočo tudi.« je šepnil, saj je stal tik za njo.

»Ali je kaj, kar ne veš o meni?« se je šokirano obrnila proti njemu.

»Vse tisto, kar Liam ne ve o tebi,« se je zdaj Mitch zabaval.
»Mislim, da bo Liam imel dolg zagovor!« je rekla na videz jezno.

»Saj je povedal samo lepe stvari, no pa tudi to, da zelo redko uporabljaš glavnik.« jo je izzival naprej in se na vse pretege trudil skriti smeh, ki je grozil, da se bo razlegel v krohot.

»Ljubi bog, čisto vse veš o meni! Groza!«  se je tudi ona že smehljala.

»Ne, ne vem. Bi pa rad izvedel. Ampak zdaj sem že malo lačen in večerjo je treba dokončati. Pridi.« je rekel in stopil mimo nje proti vratom. Na svoji poti se je ustavil in jo hitro, a strastno poljubil. Tako hitro kot jo je stisnil k steni, tako hitro se je tudi odmaknil. »Oprosti, moral sem.« je rekel, jo prijel za roko in povlekel proti kuhinji. Tam ji je pokazal na barski stol na drugi strani pulta, sam pa si je zavezal predpasnik in začel s pripravo hrane.
»Ti kaj pomagam?« je z zanimanjem vprašala.

»Edino pijačo nama lahko odpreš. V hladilniku je pivo, kolikor vem oba pijeva iz steklenice. No, če pa ti paše kaj drugega, si postrezi.« je rekel umirjeno, kot da v njem ne bi vse vrelo in brbotalo od vznemirjenja.

Stopila je do hladilnika in jima odprla po steklenico piva. Vrnila se je na svoj stolček in ga z zanimanjem opazovala. Na ustnicah je še vedno imela njegov okus. Res, da je bil hiter in grob poljub, ki ji ga je ukradel prejle v spalnici, a vseeno je bil hudo strasten.

»O čem premišljuješ?« jo je vprašal brez, da bi jo pogledal, saj je imel preveč dela okoli hrane.
»O tebi.« je kratko odvrnila.

»O meni? Upam, da kaj lepega.« je rekel z zanimanjem.

»Ja, lepega« je bila kratka.