Moja punca, Deni! 30. del

Nervozno je pogledoval proti vhodu in jo čakal. Klicala je, da bo malo zamudila, nekaj je prišlo vmes in ni se mogla izogniti. Toda pred časom je klicala, da se že pelje in zdaj bi morala že biti tukaj. Da se ji ni kaj zgodilo? Skrbelo ga je. Skrbelo ga je za njeno varnost in za srečanje med njo in njenim očetom, ki je trenutno gospodaril po njihovi plesni dvorani. Zagotovila mu je, da njo ne bo motilo, če bo videla očeta samo naj ne pričakuje, da ga bo pozdravila. Prosila ga je zaupanja, da ona že ne bo naredila scene, da se je sposobna vesti primerno. Njej je zaupal. Toda oba sta se strinjala, da bo reakcija Paula  Carterja presenečenje za vse. Nista vedela kaj lahko pričakujeta. Preveč jo je ljubil, da bi se obremenjeval z njenim očetom, bil je na njeni strani in če Paul ne more spoštovati gostitelja, ga bo prosil, da gre. S tem se bo sicer zameril svojemu očetu, a Deni mu je pomenila več. Spet je pogledal proti vhodu in zažarel, ko jo je zagledal.

Ni mogel umakniti pogleda. Srce mu je bilo v noro hitrem ritmu in v trebuhu je čutil roj metuljev, medtem mu je v ušesih utripalo lastno srce. Da, to je bila ljubezen! Zdaj je to zagotovo vedel. Vso voljo in samozavest je moral zbrati, da se je z mehkimi nogami, a  na videz odločno odpravil proti njej. Ujel je njen nasmeh in telo se mu je napelo, zavedal se je, da gleda samo njega in da pripada samo njemu. Nežno je prijel njeno roko in jo gentlemansko poljubil, takoj nato pa se je še na hitro polastil njenih ustnic v upanju, da tega ne bo nihče opazil. Toda, on je bil gostitelj in tokrat je bilo prvič, da ob njem ni bilo lepotice. Na vprašanje kje ima spremljevalko, je veselo odgovarjal, da bo malo zamudila in tako so vsi v dvorani s pričakovanjem opazovali vhod, da bi videli, kdo je ženska, ki je vredna, da bi jo znani playboy  čakal in sploh dopustil možnost, da ni popolnoma podrejena njemu. Kljub glasbi je bilo slišati le sprožilce novinarskih fotoaparatov. Vsi so nejeverno strmeli v nadvse lepo in vedno elegantno ter priložnosti primerno opravljeno Carterjevo dedinjo. Mitch jo je prijel za komolec in počasi popeljal proti svojima osuplima staršema. Vedela sta, da ima novo dekle in povedal jima je, da se je zresnil in da jo bosta videla na plesu. Tudi sanjalo se jima ni, da jima bo predstavil daleč najbogatejšo in v medicinskih krogih zelo priznano hčer družinskega prijatelja, ki je zaradi pogoltnosti in pohlepa prekinil kontakte z njo. Za razliko od Mitcha sta onadva dobro poznala Paula in mu nista verjela vsega, kar je trosil okoli. Pravzaprav sta ga poslušala, nista pa delala ocen in vsekakor nista imela slabega mnenja o njegovi hčerki. Vljudno in iskreno sta jo pozdravila in ji zaželela dobrodošlico v njuni hiši. Še preden pa se ji je uspelo zahvaliti se je približal Paul in njegova rosno mlada spremljevalka, ki je z zavistjo in ljubosumjem opazovala Deni.

»Torej, ti izdajalec,« se je Paul obrnil k Mitchu, »nič mi nisi omenil, da boš njo povabil na ples. Koliko vidim, ti je uspelo tudi zlesti v njeno posteljo.  Koliko ti bo pa plačala za te usluge? Res, da je naše družinsko premoženje veliko pa kljub temu, da tudi ti nisi ravno revež, si si lepo postlal.« je še naprej sikal Paul.

»Brez skrbi oče, ne bom ga preplačala. Me pa tolaži misel, da mu plačujem s svojim denarjem. Bojim se, da tvoja fufika ne ve nič o tvojem finančnem stanju. Ti čudoviti diamanti okoli njenega vratu so last moje mame. Veš imam popis nakita, ki ti je ostal v upravljanje in ker vidim, da ga pridno uporabljaš na neprimernih osebah, bom v ponedeljek prosila odvetnika, da mi prinese kompletno zbirko. Nedopustno je, da družinski nakit nosijo raznorazne frčafele in čas je že, da ga začnem nositi jaz. Upam, za tvoje dobro dragi oče, da kakšen kos ne manjka.« Nato se je obrnila k Mitchu in mu zapeljivo rekla: »Kaj mi nisi obljubil plesa?«