Moja punca, Deni! 33. del

Deni je tako kot vsako jutro pokukala v čajno kuhinjo, da bi dobila svojo skodelico kave in sprva ni opazila, da je pogovor med njenim osebjem zamrl. Pogledala je po žalostnih licih in takoj vprašala, kaj se je zgodilo. Vsi so ji mrmraje odgovarjali, da se ni nič zgodilo in da je vse  v redu. Deni pa je še naprej pogledovala od enega obraza k drugemu in iskala odgovor, potem pa je na mizici zagledala kup časopisov in doumela je, da so morali prebrati kaj takega, kar jih je potrlo. Pričakovala je, da bo omenjen tudi humanitarni ples na katerem sta z Mitchem blestela, zato je ponovila vprašanje. Tokrat bolj strogo in avtoritativno. Ena od sester se je opogumila in priznala, da so brali čenče v časopisu in da pišejo o njej in o njenem fantu ter da komentarji niso ravno prijazni.

»Kaj grdega bi pa lahko napisali?« je radovedno vprašala Deni in gledala svoje osebje, kateri ji bo povedal kaj več, saj se ji ni ljubilo prebirat vsega napisanega. Z zanimanjem je samo pogledala sliko in morala si je priznati, da sta z Mitchem res dobra in ekskluzivna.

»Ja, o tebi pišejo vse lepo,« je začela druga sestra in malo pomolčala.

Deni je hitro dojela kaj bi lahko pisalo in je veselo nadaljevala: »Kaj pa piše? Če o meni piše vse dobro, potem najbrž klevetajo Mitcha in kaj le bi lahko napisali, da se je bogata dedinja zapletla s playboyem ali kaj podobnega?« se je hihitala, ko je opazovala nejeverne obraze okoli sebe.

»Ja, nekaj takega, torej veš, da imajo mediji Mitcha za playboja?« jo je resno vprašal eden od mladih  zdravnikov.

»Oh, seveda vem, samo očitno se vam ni nič sanjalo o tem. Hvala, ker vas skrbi zame. Zelo dobro poznam Mitcha in tak kot je, z vsem svojim slovesom, mi trenutno čisto odgovarja.« se je smejala Deni, »za zdaj sem zadovoljna in se zavedam kakšno zvezo imava, nikar ne skrbite. Ne bom mu dovolila, da me prizadene in razočara.« Z nasmehom in svojo kavo se je obrnila proti svoji ordinaciji. V srcu pa se je spraševala, bo res lahko preprečila, da je ne razočara in v kakšnem stanju bo njeno srce potem, po tej zanimivi in vroči romanci? Zakaj se ni mogla zadovoljiti s telesno privlačnostjo? Le zakaj venomer misli na tiste omamne ustnice in močne, a nežne roke? Zakaj v trenutkih samote skoraj sliši njegov smeh in zven njegovega glasu, ki ji požene kri hitreje po telesu? In od kdaj  se počuti tako prazno, ko ga ni v bližini? Kar na lepem se je njeno življenje začelo vrteti okoli njega. Le zakaj se je morala zaljubiti vanj?