Moja punca, Deni! 34. del

Deni je sedela ob majhnem oknu in skozenj opazovala rahlo zasneženo pokrajino, ki se je manjšala. Veliko raje od letal je imela avtomobile, a kaj, ko je bila malo v stiski s časom in odpravljala se je na dokaj naporno tridnevno zdravniško konferenco. V zadnjem trenutku je dobila sedež na tem poletu in s seboj, v kovčku, je imela kup neprebranega gradiva, za katerega si je obljubila, da ga bo pregledala med letom.

Kljub slabi volji, ker je tovrstne stvari trenutno niso zanimale, se je tolažila z mislijo, da bo ta čas preživela pri Bobu in Ani. Udobno se je naslonila v svoj sedež, za trenutek izklopila poslovno življenje in medicino, zaprla oči in se z nasmehom na ustnicah sprostila.  Z Bobom in Ano se že nekaj časa niso videli in veselila se je dolgih večernih pogovorov ob kozarcu piva. Žalostno, je pomislila, da bo to tudi prvi vikend, ki ga z Mitchem ne bosta preživela skupaj. Zdaj sta skupaj že nekaj mesecev in ves ta čas, se ji je zdel lep in poln ljubezni.

Zavedala se je, da sta se oba prilagajala in se trudila, da bi njuna zveza bila uspešna. To ji je vlivalo nove moči. Tolažila se je, da v kolikor Mitch ne bi čutil česa do nje, bi si že zdavnaj poiskal novo punco. Sprijaznila se je, da bo že čas pokazal kako je z njima, za zdaj bo uživala v trenutni sreči. Kmalu je skozi okno opazila luči letališča.  Pomislila je, kako prijetno, naporen vikend jo čaka. Veselila se je Aninih čokoladnih kolačkov, čeprav jo je v želodcu čudno ščemelo. Le kaj je takega pojedla, si je mislila, že zjutraj se je zbudila s čudno slabostjo. Pomislila je, da so samo živci, saj je imela dokaj naporen teden, pa priprave na konferenco in ves direndaj okrog novoletnega okraševanja bolnišničnega oddelka.  Bo že, si je rekla, pograbila svojo ročno prtljago in se pripravila za izstop. Kljub vrvežu je hitro zagledala svoja prijatelja in jima skoraj stekla v objem.

Toliko stvari si je bilo treba povedati. Ne, da bi spustila Anino roko se je prerivala proti izhodu, medtem, ko se je Bob trudil z njeno majhno potovalko. Slabost v želodcu je bila premagana, nejevolja zaradi konference je bila pozabljena in rahla nervoza zaradi vrveža na letališču se je spremenila v obilico dobre volje in smeha.