Moja punca, Deni! 39. del

Sophy je divje pripeljala na parkirišče pred reševalno postajo, gume so cvilile in zelo jezno je loputnila vrata, ko je izstopila iz avta. Mitch in Liam sta se samo pogledala. Liam je bil ves presenečen, saj take ihte in jeze pri svoji ženi ni poznal, zato je tiho čakal, da vstopi in pove kaj se je zgodilo. Sophy ni bila prijazna niti do vhodnih vrat postaje, ki so se s treskom zaprla za njo in na Liamovo presenečenje je stopila mimo njega kot, da ga ni v prostoru in se napotila naravnost proti Mitchu, ki je strmel v njo z napol odprtimi usti.

Ko je prišla dovolj blizu je Mitchu prisolila eno krepko zaušnico in siknila skozi zobe: »Saj bi lahko vedela, da si navaden prasec! Na, tukaj imaš svoje ključe in če mene vprašaš si jih lahko nekam zatakneš.« Obrnila se je na peti in če je Liam ne bi prijel za roko bi odvihrala ven in nazaj domov. Ko jo je obrnil je v njenih očeh videl solze in še manj mu je bilo jasno kaj se dogaja, vseeno pa je uspel izdaviti:

»Sophy, počakaj, kaj se sploh dogaja?« in ker je Sophy nesrečno strmela vanj je bolj prijazno nadaljeval, »hej punca, meni lahko poveš,« in jo privil v svoj objem, kjer se je zjokala, čez njeno ramo pa je gledal nesrečnega Mitcha, ki je strmel v ključe v svoji roki, saj je takoj spoznal obesek in je vedel, da so to Denijini ključi njegovega stanovanja. Čeprav je na ličnici imel sledove Sophyjinih prstov, se je zdelo, kot da klofute sploh ni čutil.

Ko je Sophy nehala ihteti jo je tiho in z obupom vprašal: »Kaj se je zgodilo in od kje tebi Denijini ključi?«

Čeprav je Sophy slišala ves obup njegovega glasu, ga je vreščeče napadla z besedami, da mu Deni pošilja ključe nazaj in da ga je lepo prosila, da ji pove, ko se je bo naveličal in da ni bilo potrebe, da sama to izve na tako krut način in ravno zdaj, ko ga največ potrebuje.

Zdaj sta oba Mitch in Liam strmela v Sophy in ne en, ne drug nista vedela o čem govori. Vseeno jo je Liam pozval naj se umiri in lepo po vrsti pove kaj se je zgodilo.