Moja punca, Deni! 43. del

Na njeno presenečenje je bilo vse tiho. V dnevni sobi je gorela svetilka v kotu, na mizi je stala na pol prazna skodelica kave, v fotelju pa je s stegnjenimi nogami spal Mitch.

Ob pogledu nanj ji je zaigralo srce in nasmehnila se je. Na mizico je odložila vrečko s sladkarijami, knjigo in filma je odložila poleg televizorja, svojo torbo pa je odnesla v svojo spalnico. Bila je prijetno utrujena in zaželela si je prhe, zato se je slekla in stopila pod poživljajočo prho. Vzela si je ves čas in si telo namazala z mlekom za telo, ter nato zlezla v prijetno bombažno pižamo, ki si jo je kupila pred nekaj dnevi. Obula je udobne, tople copate in se odpravila nazaj dol v dnevno sobo.

Mitch je še vedno spal. Zdelo se ji je, da se od trenutka, ko ga je prvič ta večer videla, ni niti premaknil. Stala je ob fotelju in ga opazovala.

Na njegovem spečem obrazu je prebrala veliko skrbi in žalosti. Spomnila se je Sophyjinih besed, da je bil celo noč na postaji in tudi neizrečenih besed, da je ni prevaral katere je bilo čutiti v Sophyjinem pripovedovanju. Sophy je bila njena prijateljica in nikdar ji ne bi o čem takem lagala in če bi Mitch imel druge med tem, ko ni bil z njo, bi ji oba z Liamom to povedala. Pomislila je, da je prenagljeno ravnala in da bi se že zjutraj morala pogovoriti z Mitchem. Počutila se je malo krivo. »Je kar je.« si je rekla in nežno prijela Mitcha za roko, da bi ga zbudila, da se odpravi z njo v spalnico. Bil je utrujen in še vedno se bosta lahko jutri pogovarjala.

Ob njenem dotiku se je Mitch zbudil. Prestrašeno se ji je nasmehnil: »Si prišla? Skrbelo me je zate! Oh, Deni, prosim verjemi mi, da nisem nič vedel o ženski v mojem stanovanju. Veš, da te nikdar ne bi prevaral!«