Nevihta v srcu 10. del

“Kaj pa lahko naredim, da spremeniš svoje mnenje?” Neizprosno jo je gledal in zavedala se je rahle rdečice, ki ji je obarvala obraz. Sreča, da je ravno narezala paradižnik do konca saj sta ji roki začeli drhteti. Odložila je nož in pograbila skledo ter se napotila ven, čez ramo mu je zaklicala: “Detektiv si, tu nimaš kaj storiti.” Robert je stal in strmel v vrata skozi katera je smuknila ven, ustnice so se mu počasi obrnile v rahel nasmešek. Opazil je njeno zadrego, hitro dihanje je izdalo njeno vzburjenost in opazil je drhtečo roko, ki je odložila nož v korito. Mogoče ne danes, a vsekakor kmalu bo njegova. Želi si jo, potrebuje jo in hudimana, da se je v tem kratkem času zaljubil v njo. Vzel je drugo skledo s kumarično solato in ji sledil na vrt. Videl je, da se je zapletla v žolčno diskusijo z Jackom, a zdaj je že vedel, da je to njuno normalno komuniciranje. Pristopil mu je Theo in zadovoljno zamrmral: “Fajt bo!” ter z žarom v očeh opazoval brata in sestro. Fajt je pomislil Robert, saj Kate nima možnosti proti višjemu in 30 kilogramov težjemu bratu. Opazil je, da je družina obstala in vsi so se malenkostno primaknili bližje, a Jack in Kate sta samo tiho in nerazločno sikala, nato pa je Kate vzkliknila: “Zahtevam zadoščenje, izzivam te.”

“Sprejmem tvoj izziv!” je zarenčal nazaj Jack in nekaj časa sta strmela drug v drugega.

“Prosti meti!” je tišino prekinil Theo in se z urnimi koraki podal v garažo po žogo.

“Dame imajo prednost.” je rekel Jack in se nasmehnil, ko je pogledal v Katine natikače s precej visoko petko.

“Kdo za božjo voljo pa obuje visoke petke za družinski piknik za hišo?” je zgroženo vprašal Theo, ko je sledil bratovemu pogledu.

“Jaz!” je borbeno odgovorila Kate in se v sebi oštela, da se ni takoj preobula, ko je prišla domov, a kaj, ko so jo takoj zasuli z delom in Robert ji je sledil povsod. “Tudi v taki obutvi te bom premagala.” se je pogumno in samozavestno zasmejala Jacku. Robert je opazil, da so ostali tiho stavili. Kate je pograbila žogo in zmetala svojo prvo serijo petih metov v kateri je samo enega zgrešila. Ko sta oba zmetala že po petnajst metov je Jack zaostajal za štiri točke.

Theo je imel dovolj in je zaklical: “Pravici je zadoščeno, Jack ti si veliki poraženec.”

V trenutku je nekdo potisnil prenosni telefon Jacku v roke in zamrmral: “Striček Wu vabi, pokliči in rezerviraj!”

Jack je nekaj zaklel sam pri sebi in nato pogledal vse zbrane: “Imate jutri čas?” vsi so prikimavali in zato se je zagledal v Roberta, “imaš jutri zvečer čas?” Ker ga je ta samo gledal je razložil: “Izgubil sem fajt in zdaj moram plačati večerjo v kitajski restavraciji pri stričku Wuju.”

“Hm, ne vem, jaz ne sodim zraven.” je začel Robert in pri tem pogledal Kate, kako bo ona odreagirala. A še preden je lahko kar koli rekla, je posredoval Jack: “Zaradi tebe me je izzvala in ker je obranila tvojo čast moraš z nami in navadi se, kmalu boš del družine.” Robert ga je nejeverno pogledal, nato je svoj pogled usmeril h Kate, ki je samo skomignila z rameni in mu namenila najlepši nasmeh, kar jih je kdaj videl: “mogoče mi pa nisi tako zelo zoprn in te v resnici že malo bolj maram.”

»Če ste zgladili vse nesporazume, bi lahko sedli k mizi in pojedli vso to hrano.« jih je pozvala gospa Arlene Omerton, ki je že sedela za mizo.
Vsi so se usedli in si postregli s hrano, ki jo je bilo občutno preveč. Pogovor je ves čas tekel v sproščenem vzdušju. Nihče se ni več trudil okoli Kate in Roberta. Dosegli so svoje.

Vsi so odšli istočasno. Kate je pospremila Roberta do avta.

»Jutri me pridi iskat ob sedmih zvečer.« je rekla z nasmehom in stopila korak bližje ter ga kratko poljubila. Ni ji bilo mar, da so njeni bratje stali nedaleč stran in starša na vhodnih vratih. »Po večerji me lahko povabiš k sebi.« je še zelo tiho dodala in se odmaknila od njega. Nasmehnila se je.

»Z veseljem.« ji je odgovoril in ji vrnil nasmeh. Sedel je v svoj avto in odpeljal. Kate je počakala, da so še ostali odpeljali z dvorišča. S počasnim korakom in zasanjanim pogledom se je vrnila v hišo. Odpravila se je v kuhinjo. Pomivalni stroj je končal zato je hotela pospraviti posodo predno se odpravi v svojo sobo. Za njo sta vstopila oče in mama.

»Torej se boš zapletla z detektivom Mittchellom?« je vprašal oče.

»Zdaj je pa že detektiv Mittchell? Kaj se je zgodilo z Robertom?« je nejeverno vprašala.

»Vseeno kako mu rečem. Nisi mi odgovorila.« je vztrajal oče.

»Ja, zapletla se bom z Robertom.« je odločno odvrnila in se naslonila na kuhinjski pult ter prekrižala roki čez prsi.

»Si dobro premislila?« jo je resno vprašal oče, mama je sedela za mizo in ju opazovala.

»Ni kaj premišljevati. Oba sva samska. Privlačnost med nama je obojestranska. Oba si želiva isto.« je jezno odvrnila. »Mislim, da mi pri teh letih ni treba spraševati za vajino odobritev.«

»Ni ti treba spraševati za odobritev. Samo skrbi naju zate. Nočeva, da bi se narobe odločila. Nočeva, da bi bila prizadeta. Roberta Mittchella zelo cenim, nočem, da bi ga moja hči vlekla za nos. Ne zasluži si tega. Poleg vsega, še nekaj časa bom delal z njim, nočem pokvariti najinega odnosa.« ji je bolj razumno poskušal razložiti Ted.

»Zakaj mislita, da nisva en za drugega in da bi lahko prizadela en drugega?« je nejeverno vprašala in pogledala najprej očeta in nato še mamo.
»Spoznala sta se v stresni situaciji. Bila si v nevarnosti. Rešil te je in sedaj je tvoj princ, tvoj rešitelj. Trenutno ga mogoče malo preveč poveličuješ.« je poskušala razložiti Arlene.

Kate se je začela smejati. »Mama, prosim, nehaj s tem tvojim psihološkim nakladanjem. Robert že nekaj let hodi k nam domov. Med nama je iskrica preskočila še predno sem prebrala Billyevo pismo. Ravno situacija, v kateri sva se znašla, je preprečila, da bi se zapletla že prej. Sva dva odrasla in odgovorna ter pametna človeka. Nič ne vesta o nama. Pustita naju pri miru. Mi lahko pustita živeti svoje življenje?« je nejeverno vprašala.

»Ampak, Kate. Rada te imava. Želiva le najboljše zate. Mlada si še, potrebuješ nasvet in vodstvo.« je poskusila mama.

Kate je samo zmajevala z glavo, ko je z urnimi koraki odšla v svojo sobo.