Hitro sta pospravila njeno prtljago v prtljažnik in se odpeljala. Že na dovozu pred hišo mu je naročila naj zapelje do supermarketa, da nabavita še potrebne stvari, pijačo in hrano nato pa vse do tržnega centra molčala.

Medtem, ko je parkiral je rekla: “Ali je kaj takega kar ne ješ in v kolikor imaš kakšno razvado, ne pozabiti narediti zaloge. Dobrih deset dni ne bo možnosti za šoping in nikar ne skrbi, vse gre z mojega računa.”
“Ne, nič takega nimam, zato je vseeno kaj kupiš.” je rekel vljudno, a službeno saj ni vedel kako bi prebil njen obrambni zid, ki ga je zgradila okoli sebe in skozenj spustila še elektriko. A ne glede na Jackove besede, je še vedno verjel, da je Kate vse prej kot pijavka in slabo vzgojena tečnoba. Dal ji bo čas, a spet ne preveč, saj ga je iz trenutka v trenutek bolj zanimala. Neverjetno lepa in očitno inteligentna ženska, ki je skrivala svoje občutke in želje, je kar klicala po tem, da jo spozna. Spet molče sta stopala en poleg drugega. Ko je vzela nakupovalni voziček je vseeno spregovoril: “Naj jaz porivam voziček in ti izberi artikle, ki jih potrebujeva.”

Pogledala ga je in skomignila z rameni ter rekla samo: “Prav.” Zvesto ji je sledil in gledal kako zlaga stvari v voziček. Ni bila potratna ali objestna, vseeno pa je nakupila dobrote,  poleg vode in soka je dodala še nekaj buteljk vina ter ga vprašala, kaj ima raje vino ali pivo ter dodala še nekaj njemu ljubih zadev. Presenetilo ga je, da je sploh vedela kaj mu je všeč. Saj bi si mislil, da kupuje zase, a je nekajkrat rekla podoben stavek: “Če se ne motim, imaš rad pistacije, no jaz imam raje arašide.” in nato je v voziček dala po paket vsakega. Ko jo je malo čudno gledal je samo zavila z očmi: “Kar pogosto si gost pri nas doma in nisem gluha ali slepa, poleg vsega te Jack preprosto občuduje, njegov zgled si.” Tokrat je on v zadregi skomignil z rameni. Napotila sta se proti blagajni in rahlo ji je zastal korak. Ker sta hodila en ob drugem, se je Robert obrnil in jo pogledal. Samo zasikala je grdo besedico, ki jo je bolj predvidel kot res razločno slišal. “Kaj?” je tiho vprašal. “Soseda, gospa Milred, največja raglja v kraju stoji na blagajni, če kaj vem mi je oče zabičal, da nihče ne sme vedeti kje sva. Opazila naju je, sodeluj.” je zašepetala nazaj in se nasmehnila ženski v vrsti pred blagajno. Ena stranka je stopila med Roberta in Kate ter gospo Milred, a to ni ustavilo stare gospe, da ne bi ogovorila mladih dveh: “Pozdravljena, vidim, da sta šla malo po nakupih.”

“Dober dan, gospa Milred, ja saj veste včasih je treba iti po tedensko zalogo in še konec tedna bo Robert priredil zabavo za nekaj dobrih kolegov.”

“Ja, prijazno od tebe, da mu pomagaš. Veš ljubica, mislim, da imaš tokrat res prijaznega moškega.” je rekla gospa Milred in še zašepetala, “tega se pa drži, res je prijazen in vljuden, lepo skrbi zate.” A jo je Robert vseeno slišal in komaj krotil nasmeh, ki je pretil, da se razleze čez njegov obraz. Očitno je Kate čudno pogledala sosedo, zato je ta nadaljevala: “Včasih opazim, ko te pripelje domov, res je lepo vzgojen mladenič.” Kate je samo pokimala in zašepetala nazaj: “Pazila bom nanj, tudi meni je kar všeč.”

Ko se je gospa Milred posvetila blagajničarki, je Kate res tiho zašepetala, da jo je lahko slišal samo Robert: “Misli, da si Aaron in če bolje pogledam, od daleč se vaju res z lahkoto zamenja. Oba sta visoka, lepo športno grajena s širokimi rameni in ravno prav mišičasta. Oba imata malo daljše črne lase in sta temnooka. Res, da nista ravno istih let, mislim, da si ti mogoče pet ali šest let starejši od naju z Aaronom, torej jih moraš imeti dvaintrideset.” Zahihitala se je in dodala: “Mislim, da bo to pravo zavajanje nasprotnika.”

“Hvala, ampak bo kar štiriintrideset in bolje, da misli tako, samo kaj bo pa Aaron rekel, mislim, bo tiho?” je zanimalo Roberta.

“Aaron nič ne ve, da kam grem, rekla sem samo, da potrebujem čas in mir za pripravo magistrske diplomske naloge in on je samo soplesalec in prijatelj še iz srednje šolskih dni, poleg vsega pa je že nekaj let v srečni zvezi.” mu je razložila.

“Kako pa njegova partnerica gleda na to, da je tako prijazen do tebe?” je kar izletelo vprašanje iz Robertovih ust.

Kate se je samo nasmehnila: “Njegov fant Luke ni ljubosumen name, saj smo se vsi trije spoznali v prvem letniku srednje šole in se res dobro poznamo.”

“O.” je bilo vse kar je prišlo iz ust presenečenega Roberta. Hitro se je zbral in vprašal: “Pa tvoj fant, kaj on misli in ali ve, da greš v hribe?”

Kate ga je začudeno pogledala: “ Fant? Ob moji družini, ti pričakuješ, da bom imela fanta? Si pozabil, da živim s psihologinjo in štirimi detektivi?”

“Moja napaka, se opravičujem. Res sem spregledal to dejstvo. Torej spremljam šestindvajsetletno devico.” je rekel resno in pri tem neuspešno skrival smeh in dejstvo, da se zabava.

“Skoraj devico, enemu je uspelo, da je prestal preizkuse in se je obdržal celo štiri leta.” je rekla resno in pri tem prikimavala in tiščala ustnice skupaj. Nekaj kratkih trenutkov sta se gledala nato pa prasnila v smeh. Kate se je hitro umirila in ponovno zavzela svojo trdo in ledeno obrambo pred svetom in pred njim.

   Že petnajst minut sta se vozila molče. Robert ni mogel zdržati več in je vseeno poskusil z vprašanjem: “Torej boš pripravljala nalogo?”

“Ja, nameravam pisati diplomsko in glej res se ti ni treba obremenjevati z menoj. Oče je rekel, da ti je naročil da vzemi knjige, križanke in podobno. Zjutraj rada naredim vaje za raztezanje in malo preskakujem kolebnico, preostali čas bom prebila med knjigami ali s fotoaparatom v neposredni bližini koče. Z dveh strani ima koča naravno varovalno lego povrh vsega ti ne bom bežala. Če ti bom povzročala težave, me bo Jack spravil iz kože, se ne splača.” je zaključila in se spet obrnila proti oknu.

“Hej, samo pogovor sem skušal vzpostaviti s teboj, nisem tvoj ječar.” je vzkliknil nazaj.“Ne vem zakaj me ne maraš?” je še bolj mirno dodal.

Spet je poškilila k njemu. “Jack te ima za zgled in če je on tako naporen, kakšen si šele ti?” je priznala
.
“Mogoče bi me morala spoznati in potem soditi o tem.” je rekel pomirjeno, nato pa dodal, “ne bom te motil med delom. Dejstvo je, da tudi ti ne moreš zdržati 24 ur na dan vse dneve samo in izključno v delu. Spoznaj me. Pusti se presenetiti.”

Nekaj časa je molčala in nato zamrmrala: “Bom poskusila.”

V avtu je spet nastala tišina, ki jo je motila le tiha glasba iz radijskega sprejemnika.

“Ustavil bom in prosim nikar ne odpiraj vrat ali ne poskušaj izstopiti iz avta, dokler se ne prepričam, da je varno.” je rekel umirjeno, a zelo gospodovalno.

“Prav.” je spet bilo vse kar je rekla medtem, ko je pomislila, torej varuh z vsemi čuti.

Opazoval je avto, ki se je peljal mimo.

“Misliš, da naju zasledujejo?” je nejevoljno vprašala.

Strogo jo je pogledal: “Ja mislim. Podoben avto je stal nekaj hiš naprej od vaše in kasneje sem ga videl na parkirišču pred Supermarketom.”

“Si pogledal tablice na obeh avtomobilih, sta se ujemali?” je resno vprašala.

“Nisem pogledal.” je rekel poraženo.

“Torej dragi moj detektiv, za trenutek odmisli svojo službo in začni uživati v dvotedenskih počitnicah. Tisto nista bila ista avtomobila. Le kdo bi si želel slediti meni?” Ker ga je presenetila ni nič odgovoril in zato je urno nadaljevala: “Varna sva, sprosti se že enkrat.” Moral je priznati, da ima prav in je zato le tiho rekel: “Oprosti, službena deformacija. Greva naprej?”

Ni mu odgovorila, samo pokimala je in se zazrla skozi okno. V avtu je ponovno zavladala tišina. Robert je molče vozil naprej in jo skrivoma opazoval. Ni bila samo lepa, očitno je bila tudi dobra opazovalka in poslušalka. Kombinacija vsega ga je nadvse privlačila. Moral se je opomniti, da je to hčerka njegovega šefa in kot taka zanj nedosegljiva.


Zadnje novičke

Prejšnji članekOjoj! Princ je napadel Camillo Parker Bowles
Naslednji članekOjoj! Katy Perry: Ne bi si mislili, da ima takšne težave