Nevihta v srcu 8. del

Pol ure sta potrebovala, da sta dosegla  Conorjevo  kmetijo. Robert je poklical Jacka, Kate pa očeta. Po temeljitem pogovoru, sta se odpravila nazaj proti koči. Dež je neusmiljeno padal in Robert je bil vesel, da se je pustil prepričati in je oblekel Jackovo lovsko opravo, vsaj je skoraj ne premočljiva in varovalne barve. Počasi sta si utirala pot po gozdu. Zaradi dežja in blata sta potrebovala skoraj tri ure, da sta končno prišla. Kate je mislila na vse, pod nadstreškom je pustila veliko torbo ter suha oblačila in čevlje.

“Če nočeva pustiti sledi se morava preobleči in preobuti.” je rekla in začela slačiti mokre obleke.

Robert je samo strmel, nekajkrat pogoltnil slino, ki se mu je nabirala ob pogledu na njo, nato pa se je prisilil in storil isto. Pomagala mu je misel, da ju mogoče kdo opazuje in da morata pohiteti. Bila je hitrejša od njega in je tudi urno pospravila mokra in umazana oblačila v torbo on pa jo je vzel in odnesel. Vstopila sta in zaklenila nato pa se odpravila skozi klet v jamo. Nasmehnila se mu je in tiho rekla: “Znosiva stvari tjale.” ter z roko pokazala na eno od kamnitih sten. Opazoval je njeno omamno postavo, ki je v soju svetilke metala groteskno senco. Elegantno, a hitro se je premikala in v hipu je izginila v kamniti steni. Nato je praznih rok pokukala ven in v nekaj korakih stopila pred njega: “Si v redu?” je tiho vprašala. Samo odkimal je in zato je stopila bliže, resno ga je pogledala saj je pomislila, da se je v tistem nalivu prehladil in se ne počuti dobro, kar mu je tudi omenila. A je ponovno samo odkimal, šele nato je zbral moč in tiho spregovoril: “Nisem bolan, samo,” spet je obmolknil in v njegovih očeh je lahko razbrala zmedo in poželenje. Jasno ji je postalo, da ga ne vstavljivo privlači, tako kot on privlači njo. Oba sta vedela, da to ni pametno v tem trenutku, a kljub temu sta strmela drug v drugega. Robert je prvi prišel k sebi in je z zadnjimi atomi moči prekinil čarobnost trenutka, ko je rekel: “Pospraviva tole”. Bil je presenečen kako je bil vhod v to manjšo jamo skrit, pa kljub temu se je še vedno počutil kot v pasti.

Kate je čutila njegove misli in je samo tiho rekla: “Ne bova se tukaj skrila, naprej greva po hodniku to je samo začasno skrivališče za vso robo, ki sva jo vzela, saj ne moreva vse odnesti naenkrat.” Nato je pograbila nahrbtnik, si čez ramo nadela še boršo in v roki prijela košari s hrano: “Vzemi koliko lahko neseš in greva v najino jamo.”

Robert je sledil njen zgled in debelo pogledal, ko je izginila skozi steno. Sledil ji je in opazil kako se je narava poigrala in spretno skrila vhod v hodnik. Globlje sta prodirala bolj je bil presenečen nad vizualno igro narave. Po desetih minutah hoje sta končno prispela in moral je priznati, da tisti, ki ne pozna jam ju ne bo mogel izslediti in če ju izsledi, še vedno je kar nekaj skrivališč kamor se lahko zatečeta.

Do večera sta imela kar nekaj dela, da sta prinesla vso prtljago in si pripravila ležišče ter večerjo. Dokler sta delala ni občutil lakote, zdaj, ko je Kate pred njega postavila večerjo pa je priznal, da je sestradan. Med delom se je tudi lahko osredotočil na delo in ni mislil na postavno žensko ob sebi, zdaj pa je prevzela vse njegove čute, čutil je ne vstavljivo privlačnost in prebujajočo strast.

Pogledala ga je in tiho rekla: “V tem trenutku mislim, da to ni najboljša stvar.” 

Vedel je o čem govori in je samo pokimal in tiho dodal: “V tem trenutku je to celo nevarno.” Zdaj je ona pokimala. A vseeno nista odmaknila pogleda. Strmela sta drug v drugega in si želela isto. Robert se je prvi premaknil in se ji približal. Počasi je spustil svoje ustnice na njene. “Res ni pametno, je pa božansko.” je zamrmral. Po nekaj minutah sprva lahkega dotika ustnic, ki se je razvil v strastno poželenje, ko sta oba že težko dihala se je malenkostno odmaknil od nje. “Ne bi smela, moja varovanka si in šefova hči.” je rekel z glasom, ki ga še sam ni prepoznal.

“Res ne bi smela.” je počasi prikimala. “Ne res ne bi smela in za povrh te ne maram, si pozabil?” je šepnila in se polastila njegovih ustnic. Roki sta ji zašli pod njegovo jakno in njegovo srajco. Vrnil ji je poljub in se skoraj prepustil trenutku in strasti, ki ju je obnorela. Zbral se je in pomislil na njeno varnost. Prisilil se je, da se je odmaknil od nje. Razumela je. Oba sta pomislila kako težka bo noč.