Nevihta v srcu 9. del

Četrti dan njunega skrivanja sta slišala žvižganje. Že včeraj zjutraj je prenehalo deževati in postala sta pozorna na vse zvoke. Čeprav sta se skušala zabavati in sta se veliko pogovarjala, sta oba čutila nevidno napetost, ki se je nabirala okoli. Robert je ni več poskušal poljubiti in Kate se je trudila z dolgim zadirčnim jezikom ustvariti pregrado med njima. Oba sta se trudila skriti svoje prave misli in občutke, venomer sta se prepričevala, da njuna zveza ne bi bila dobra in kako se v resnici ne marata. Razum je hotel eno, srce drugo. Ponovni žvižg je odmeval skozi prostor in se odbijal od skalnatih sten.

Kate se je bledo in zamišljeno nasmehnila: “Jack je.”

Robert pa je vseeno pripravil svojo pištolo.

“Hej, Kate!” sta slišala klic in takoj nato drugi: “Hej, Mittchell!”, ki je pripadal drugemu moškemu in nato spet Jackov glas: “Robert, Kate, samo dobri fantje smo!” 

Vseeno sta bila previdna in se nista oglasila. Kate je tiho rekla: “Jack pozna pot do jame, naj kar pridejo sem in nekaj ni v redu, naš razpoznavni znak je bil skovikanje sove, žvižganje je znak za napad.” Vstala je: “Pridi, skrijva se.” je zašepetala in urno splezala po skali navzgor. Čez nekaj minut so se prikazali trije moški. Jack je hodil spredaj in iz svojega skrivališča sta kljub slabi luči, ki jo je oddajala baterijska svetilka v Jackovi roki, oba lahko opazila sledove krvi po njegovem obrazu. Tik za petami mu je sledil Collen in za njima je stopal še en moški s pištolo v roki. Kate in Robert sta se spogledala in Robert je brez glasu povedal: “Billy.”

“Kate, draga pridi ven, vem, da se tukaj skrivaš. Pohiti Kate drugače bom prisiljen tvojemu bratu pognati kroglo skozi možgane.” je odmeval zlobni smeh po jami. Kate je nemočno pogledala Roberta, nato pa ji je pogled zaplaval na skalnato poličko na katero se je Robert naslanjal. Ustnice so se ji privile v droben nasmeh. Robert je lahko videl iskrice v njenih očeh, ko se je stegnila in pobrala že dolgo nazaj pozabljeno fračo. Z roko je preizkusila elastiko in nagajivo pogledala Roberta, ki je nejevoljno strmel v njo. Pogledala je po tleh in izbrala nekaj kamenčkov, nejevoljno je ugotovila, da kot otroci nikdar niso hoteli poškodb, zato je bilo v njenem skrivališču le nekaj drobnih primerkov, še malo je pobrskala po tleh in naposled našla enega malo večjega. Med tem časom je Billy spodaj rohnel in ji grozil. Globoko je vdahnila in položila kamen na njegovo mesto na debeli črni elastiki. V delcu sekunde je sprožila in v naslednjem hipu je Billy obležal na tleh z veliko buško sred čela. Jack in Collen sta ga v hipu razorožila in vklenila, Robert pa je nejeverno strmel v Kate. “Ob bratih se je bilo potrebno naučiti marsikaj.” je skomignila z rameni in poklicala brata.

Kate sploh ni želela slišati, kako se je njen brat ujel v Billyjevo past. Raje je pospravila stvari, ki sta jih z Robertom imela v jami. Robert je prisluhnil opisu akcije v kateri so zajeli štiri Billyjeve može in bili prepričani, da se Billy skriva nekje v mestu, medtem, ko se je v resnici skrival v gozdu in je sledil Jacku in Collenu, ko sta šla po Kate in Roberta. Čeprav nevarnosti ni bilo več, ji kljub prigovarjanju in odločnih argumentih niso pustili, da bi ostala v koči. Nazadnje je njen upor zadušil Robert, ki jo je lepo prosil naj se usede v avto in gre domov. Samo grdo ga je pogledala in odšla proti avtu. Jack in Collen sta se nejeverno pogledala in nato zastrmela v Roberta, ki je samo skomignil z rameni in sledil Kate v avto.

Pri Omertonovih so naredili piknik na katerega so povabili tudi Roberta. Sprva se je upiral, da ne sodi k njim, a mu je hitro zmanjkalo argumentov. Jack je seveda vsem povedal, kako ga je Kate ubogala in namignil, da sta precej dober par in da bi Kate potrebovala močnega moškega, kar Robert je. Takoj nato se je nekdo spomnil, da je Robert edini, ki misli, da Kate ni pijavka in kaj hitro je Omertonovim fantom in njihovim boljšim polovicam padlo na pamet, da ju povežejo. Od trenutka, ko se je Robert pojavil na vhodnih vratih Omertonove hiše so ga porivali v Katino bližino. Vedno se je našlo kaj, kar je bilo treba postoriti in za kar so zadolžili Kate nato pa namignili, da bi ji Robert lahko pomagal. Tako sta se v enem trenutku našla sama v veliki kuhinji. “Oprosti, malo so nadležni.” se je iskreno opravičila Kate medtem, ko je rezala paradižnik za solato.

“Saj ni tako hudo.” je mirno rekel in obrisal opran paradižnik ter ji ga podal. “Zdaj nisem več tvoj zaščitnik in vidim, da tvoja družina nima nič proti meni, mislim celo, da bi jim prav godilo, če bi bila par.” je rekel in jo resno opazoval. “Me še vedno ne maraš?” je rekel in se ji približal za cel korak.

Nekaj časa ga je gledala nato pa rekla: “Še vedno te ne maram.”