ODKRITO: Steffanio o svojem boju z rakom

Boj za življenje in smrt se je na srečo zanj končal zmagoslavno, saj je svojega raka premagal. Ker pa se s to pogosto in zelo zahrbtno boleznijo bori marsikdo med nami, bo njegova izpoved morda komu povrnila upanje.

Štefu že od samega začetka ni bilo postlano z rožicami, saj je moral preživeti zelo nesrečno otroštvo. A to ga je na nek način ojačilo in morda pripravilo na naslednji velik udarec, ki je prišel v obliki srhljive diagnoze. Ko je v zdravstvenem domu pokazal bulo na vratu, mu je beseda levkemija obrnila življenje na glavo. Najprej je seveda padel v globoko depresijo, nato pa se je pobral in začel spreminjati svoj življenjski slog. Začel je zdravo jesti, nehal kaditi, lotil se je 42-dnevnega posta, preštudiral nekaj strokovnega gradiva in se poglobil v alternativno medicino.

Pravo diagnozo so mu postavili šele mesec in pol kasneje. Šlo je za maligni limfom na bezgavkah v zelo agresivnem stadiju, ki se je razširil tudi na pljuča in jetra. A podatek, da je njegov rak vendarle ozdravljiv, mu je dalo upanje in moč za pozitivno razmišljanje.

Sledili so ciklusi kemoterapije, ki so bili zanj zelo težka preizkušnja tako iz fizičnega kot iz psihološkega vidika. V oporo mu je bila mama, ki se je s Ptuja preselila k njemu v Ljubljano. Zdravljenje ga je namreč tako oslabilo, da je bila zanj še pot do kopalnice pravi podvig. Ko je za nameček dobil še bakterijo, ki je nevarna za druge bolnike, so ga preselili v samico. Tam je lahko samo jokal po ure in ure. Ponovno si je pomagal s pozitivnim razmišljanjem in si predstavljal samega sebe kot zmagovalca.

Za konec Steffanio doda, da ga je izkušnja spremenila in da je zdaj zanjo skoraj hvaležen, saj zdaj bolje ve, kaj je v življenju pomembno in kaj ne.