Poljubi me nežno 14. del

Prišla sva domov. Ker sama nisem bila sposobna hoditi me je moral odnesti notri. Še nikoli v življenju mi ni bilo tako zelo slabo. Tisto takrat v šoli ni bilo nič v primerjavi s tem.

»Kar v sobo te bom odnesel,« mi je rekel Lucas. Nisem se odzvala. Posedel me je na posteljo.

»Lucas mislim, da bom bruhala,« sem rekla in dlan postavila pred usta. V hipu je izginil iz sobe. Se mar boji bruhanja? Legla sem in zaprla oči. Prijatelj pa takšen. Samo zavaja te. Oh Jack mislim, da se je najino prijateljstvo končalo. V sobo se je vrnil Lucas. V rokah je imel vedro.

»Bruhaj sem,« je rekel in vedro postavil ob posteljo.

»Hvala,« sem mu zahvalila. »Pridi, pomagal ti bom da se preoblečeš.« Vstala sem. Res sem hotela iz napol pobruhane obleke. Lucas je iz omare vzel mojo najljubšo Snoopy pižamo. Slekla sem obleko in se spravila v pižamo. Umila sem si obraz. V hipu se mi je zvrtelo. Imela sem srečo, da je Lucas stal za mano in me pravočasno ujel.

»Čas za v posteljo,« je nežno rekel.

»Je kaj narobe z mano?« sem ga vprašala, ko sem že skoraj zaspala. »Zakaj me sprašuješ to?« ga je zanimalo.

»Odrinil si me. Si morda gej?« Grem staviti, da se je zgrozil nad mojim vprašanjem, a ga nisem mogla videti.

»Ne, nisem.« »Kaj pa potem, zakaj nisi izkoristil priložnosti?« me je kljub slabosti zanimalo. »Scarllet, tukaj sem da bi te varoval in ne spal s tabo,« je pojasnil. Ta odgovor je povedal vse. Nisem mu všeč, kot dekle. On opravlja le svojo nalogo.

Sončni žarki so se dotikali mojega obraza. Obrnila sem se. V glavi mi je razbijalo prav vse. Hudiča. Sedaj končno vem kako je imeti mačka, v mojem primeru tigra ali pa kar leva. Opazila sem, da Lucasa ni več na blazini. Mogoče, že kuha nedeljsko kosilo. Vstala sem se in odšla dol. Imela sem prav. Vrtel se je med lonci in zelenjavo.

»Dobro jutro,« sem ga pozdravila.

»Jutro.«

Šla sem k avtomatu, ki je delal kavo. Nalila sem si jo polno skodelico.

»Kar brez mleka?« me je vprašal. Pogledala sem ga rekla pa nič. Sedla sem za mizo. »Na YouTubu si že slavna,« je rekel.

»Kaj?«

»Včerajšnje petje,« je rekel.

»No, takrat sem bila še trezna.«

Nasmejal se je. »Oprosti glede tistih vprašanj včeraj. Pijana sem bila in nisem vedela kaj sprašujem,« sem rekla. Spravila sem ga v zadrego.

»Je že v redu.« Ampak ni bilo. On se za odgovore ni opravičil. Ugotovila sem, da je mislil resno. Ne bom več silila vanj. Nekdo je pozvonil na vrata.

»Bom jaz,« sem rekla in stekla k vratom. Odprla sem jih. Na pragu je stal Gal.

»Zdravo,« me je pozdravil.

»Hej.«

»Pogovoril bi se rad s tabo,« je rekel. Prikimala sem. Stopila sem ven in zaprla vrata.

»Greva na teraso,« sem rekla. Sedla sva na gugalnik.

»Rad bi ti povedal, da… Scarllet, zaljubljen sem vate. Ko te je včeraj poljubil tisti Lucas se mi je posvetilo.«

Prekleto. VEZ! Vedela sem kaj se bo zgodilo. »Gal, jaz…«

»Prosim reci, da tudi ti nekaj čutiš do mene.«

»Ne, oprosti. Tisti poljubi so bili le prazni poljubi. Ničesar ne čutim do tebe, no le prijateljstvo.«

»Ne verjamem ti,« je rekel.

»Oprosti.«

»Takšna si kot druge. Mislil sem, da si nekaj posebnega, a si še hujša. Škoda, da sem ubil njo in ne tebe.«

»KAJ? Kaj si rekel?« sem se zadrla nanj.

»Nič, pozabi,« je rekel in odšel. Kaj je mislil s tistim? Kdo ve. Vrnila sem se v hišo.

»Vse v redu?« me je vprašal Lucas.

»Ne vem,« sem rekla.

»Tarra!« Hotela sem jo priklicati. Potrebovala sem jo. »Tukaj sem,« je rekla in se prikazala.

»Nekaj mi povej,« sem ukazala.

»Kaj je narobe?«  Vedno je vedela kadar je kaj narobe.

»Gal je bil kajne? On te je ubil. Zato si rekla naj se ga pazim!«

Izbruhnila sem. Vse je prišlo na plan. »Ja, on je bil. In sama sem ga našla. Scarllet, žal mi je.« 

»Tarra prisežem da ga bom ubila! Maščevala bom tvojo smrt!«

»Ne, ne smeš! Izvedel bo kdo si!« »Vseeno mi je,« sem rekla in si obrisala solze.

»Ne pozabi na stvari, ki si jih dobila in povej Lucasu pomagal ti bo. Če pa kaj potrebuješ me le pokliči.«

Prikimala sem. Izginila je. Stekla sem k Lucasu. »Nekaj ti moram povedati,« sem resno rekla.

»Si noseča?« V glavo sem mu vrgla paradižnik.

»Ej,« je rekel in se obrisal.

»Zelo resno je,« sem ponovila.

»Prav,« je rekel. Sedla sva za mizo.

»Najprej te prosim, da tega ne poveš starešinam. Vem, da jim vsak večer poročaš, a tega ne smeš drugače je po meni!«
»Ničesar ne obljubim.«

»Torej… Veš, najprej nisem hotela ubijati, dokler nisem ugotovila, da je v mojem razredu vampir. Zato sem se odločila za urjenje. In pred tem sem ga tudi spoznala. Tudi poljubila sem se z njim,« sem povedala.

Pozorno me je poslušal zato sem nadaljevala.

»Poznaš tisto zgodbo o vezi?« sem ga vprašala. Prikimal je.

»Povezana sem z vampirjem,« sem rekla.

Onemel je. »KAJ?« »Prav si slišal. Povezana sem z vampirjem. Dotaknila sva se večkrat, poljubila pa tudi.«

»Kdo je?« je vprašal.

»Ne bom ti povedala,« sem rekla.

»KDO JE?« Tokrat se je zadrl name.

»Nehaj!«

»Oprosti, ampak…«

»Pomiri se v redu je. Imam načrt,« sem rekla.

»Kakšen?« je vprašal.

»Ubila ga bom,« sem rekla hladnokrvno.

»Prav, pomagal ti bom.« Nasmehnila sem se mu. 

»Boš povedal starešinam?« sem vprašala.

»Ne, dokler ga ne ubijeva,« je rekel in se nasmehnil.

»Hvala ti,« sem mu rekla, se sklonila čez mizo in ga objela. »In to je bil le prijateljski objem,« sem mu rekla in se začela smejati. 

»Eno vprašanje še,« je rekel. »Ja?« »Kako bom vedel kdo je ta vampir?« je vprašal.

»Angel si in angeli čutijo kje je zlo,« sem rekla. »Ampak, če sem  v človeški obliki to ne deluje najbolje.«

»Pa se preobrazi v napol angela.« »To je nemogoče!« je rekel.

»Ni, pomisli malo,« sem rekla in mu pomežiknila. Upam, da ne bo hitro ugotovil. Ne želim, da izve za Gala. To moram narediti sama. »Morala sem te zamotiti. Oprosti mi,« sem si tiho rekla. Upam, da mi bo lahko oprostil, ko bo prišlo tako daleč.