Poljubi me nežno 18. del

Stala sem pred vhodom v dvorano. Nisem si upala stopiti notri. Bala sem se kaj me čaka, a bila sem prepričana v dejstvo, da se bo po vhodu v dvorano marsikaj spremenilo. Zajela sem sapo in odprla vrata. Glasba, ki sem jo slišala že zunaj  je bila sedaj glasnejša. Strah me je bilo, da bi preveč izstopala, ker pač nimam svetniškega sija in kril, a strah je bil odveč. Na moje presenečenje so bili vsi v človeških oblikah. Oddahnila sem si. Mogoče pa le ne bojo ugotovili, da sem Zemljanka. Do mene je prišel gospod srednjih let. Takoj sem ga prepoznala bil je Lucasov oče.

»Dobrodošla,« je rekel. Priklonila sem se mu in odgovorila: »Hvala.« »Sem Aleksander, Williamov oče,« se mi je prestavil. »Scarllet,« sem se predstavila kar brez priimka. »Izbranka,« me je dopolnil. Presenečeno sem ga pogledala. »Kako veste?« »Dolga zgodba, a recimo, da sem te videl kako si prijokala na svet,« je rekel. »Kako prosim?« Prestrašila sem se. »Videl sem te kako si prijokala na svet.« Prosim naj ne reče, da je moj oče.

»Ko je tvoja mama rojevala sem bil na Zemlji in prisoten pri porodu,« je povedal. »Nočem biti nesramna, ampak prosim recite, da niste moj oče ali kaj takšnega.« Pogledal me je nato pa padel v smeh. »Oh, ne. Če bi se zaljubil v tvojo mamo ali naredil tebe ne bi bil več angel.« Zvenelo je čisto neposredno in to me je presenetilo. Kralj angelov pa takšen besedni zaklad. »Se opravičujem za predrznost,« sem se iskreno opravičila. »Je že v redu,« je rekel. Pogled se mi je usmeril na plesišče. Kako zelo sem si zaželela zaplesati. Očitno je kralj opazil moj pogled. »Bi mi prosim namenila en ples?« je vprašal. »Seveda, vaše veličanstvo.« Prijela sem ga pod roko in skupaj sva se odpravila na plesišče. Orkester je zaigral novo skladbo. Plesati s kraljem ni bilo tako slabo. Vrtela sva se v ritmu glasbe. Nato pa sem zagledala Lucasa ter Anno. Oba sta bila prekrasna. In priznam skupaj sta resnično ljubka. Lucas jo je povabil na ples. Očitno ga ni mogla zavrniti, katera pa bi ga lahko? »Te lahko vprašam nekaj osebnega?« je vprašal kralj. Prikimala sem. »Si se morda v tem času zaljubila v Williama?« Tega vprašanja pa res nisem pričakovala. Pomislila sem na vse trenutke in dogodke. Spomnila sem se poljuba, zavrnitve in pogovorov. »Jaz…« Prekelto. Ne vem kaj čutim do njega. »Se mi je zdelo,« je rekel. »Oprostite, moja čustva- kakršna koli so že, ne bojo vplivala na zaroko,« sem rekla. »Vem, da ne bi smel podpirati takšnih reči, a lahko ti pomagam. Zamotil bom Annomarijo ti pa Williama spravi nekam. Poljubi ga in tako boš vse ugotovila. Če mu je kaj do tebe ne bo zaročil Anne v nasprotnem primeru pa se boš morala sprijazniti z resnico.« Njegov načrt je bil kar dober.

Angelski kralj me je znova in znova presenečal. »Hvala vam,« sem se zahvalila. »Če nimaš kaj proti bi kar začela,« je rekel in se mi nasmehnil.

»Smem bodočo kraljico povabiti na ples?« je vprašal kralj Aleksander. Lucas in Anna sta prenehala plesati. Anna je zardela: »Seveda.« Nasmehnila se je Lucasu in z kraljem odšla na drugi konec plesišča. »Lepa si,« se je oglasil Lucasa. »Hvala in tudi ti nisi tako slab,« sem rekla in oba sva se začela smejati. Zajela sem sapo in zbrala pogum. »Bi šel malo z mano, nekaj ti moram pokazati,« sem se malo zlagala. Pogledal je naokoli. Zagotovo se je hotel prepričati, da Anna ni sama. »Prav, greva v salon,« je rekel in me prijel za roko. Zapustila sem svečano dvorano. Začutila sem strah, ki se je priplazil v moje kosti. Srce je začelo biti, kot noro. Lucas je odprl vrata salona. Najraje bi zbežala, a morala sem izvedeti. Zaprla sem vrata. Obrnila sem se in se skoraj zaletela vanj. Stala sva čisto blizu. Zavohala sem njegovo vodico. Še nikoli se ni odišavil tako lepo. Očitno njega moja bližina ni kaj preveč motila.  »Torej?« me je vprašal z nasmehom na obrazu. »Lucas… Jaz…« Nisem izgubljala besed. Stopila sem na prste in ga poljubila. Nisem mogla verjeti, da me ni odrinil, glede na to da je v sosednji sobi njegovo dekle oz. bodoča žena. Poljub je popustil. Spogledala sva se. Nič mu ni bilo jasno. »Zakaj?« je vprašal. »Če si si začutil kaj močnega, ne boš zaročil Anne,« sem rekla in zapustila salon. Upala sem, da je začutil kaj sicer sem ga izgubila za vedno. Le zakaj sem se zaljubila vanj?

Ura je bila malo čez deset. Vsi so nestrpno čakali, da bo Lucas pokleknil pred Anno in ji na roko nataknil ogromen diamant. Jaz pa sem čaka, če bo to sploh naredil. Nekaj mladeničev me je prosilo za ples. Seveda, nisem mogla reči ne, dokler se ni začel plesati tradicionalni ples. Tega pa res nisem znala plesati. Do mene je stopil kralj. »Si opravila poslanstvo?« je vprašal. »Sem,« sem odgovorila. »Sedaj boš videla kaj bo. Le še ta ples in se bo začelo,« je povedal. V grlu se mi je naredil cmok. Dlani so se mi začele poltiti. Glasbe je bilo konec. Kralj Aleksander me je zapustil. Odpravil se je do Lucasa, Anne in svoje žene. Spomnila sem se, da še nisem spoznala Lucasove mame. Vsi so se obrnili proti njim. Zrinila sem se v prvo vrsto. »Dame in gospodje! Zbrali smo se, ker za je za vso kraljestvo pomemben dan. Moj sin William nam mora povedati nekaj čudovitega,« je rekel kralj. Vsi so bili na trnih vključno z mano. Lucas je stopil pred Anno in jo povabil malce naprej. Oba sta stopila nekaj korakov bližje gostom. Nasmehnil se je in s pogledom ošinil celotno dvorano, dokler se njegove oči niso ustavile na meni. Pogledal me je kot takrat, ko sem se mu hotela odložiti, a ni bilo potem nič. Pokleknil je, Anno pa prijel za roko. »Annamaria Emma O'dell, bi mi naredila to čast in se poročila z mano?« Vsi so obstali in tokrat so bile vse oči zazrte v Anno. Videla sem, da je imela v grlu en velik cmok. »Da,« je naposled rekla. Po licu mi je zaspolzela solza in moje srce je razpadlo na koščke. Vsi so začeli ploskati in vzklikati, ko ji je na prst nataknil čudovit prstan. Hitro sem si obrisala solze, se nasmehnila in začela ploskati. Upala sem, da bo lažen nasmešek skril črepinje srca.