Poljubi me nežno 20. del

Prebudila sem se na tleh. Ozrla sem se po sobi. Tarra je izginila. Očitno so vse bile le sanje, no skoraj vse. Pomislila sem na včeraj. Že ob misli, da sem izgubila Lucasa mi je postalo slabo. Pobrala sem se, odšla do omare in vsa oblačila zmetana na posteljo. Odšla bom. Ni mi potrebno gledati kako se bosta vzela. Preoblekla sem se v obleko in se ogrnila z jopco. Obula sem prikupne čeveljčke si počesala lase in odšla v jedilnico. Vedela sem, da bom tam naletela na Lucasa in Anno, a  bilo mi je čisto vseeno.

»Dobro jutro,« sem veselo pozdravila vse v jedilnici. »Jutro,« se je oglasil kralj. Ostali pa so se mi nežno nasmehnili. Ob pogledu na Lucasa me je stisnilo pri srcu, a sem si hitro nasmehnila in prikrila svojo žalost.  Prijazen mož pri je odmaknil stol, mi pogrnil prtiček in udobno namestil. »Dober tek,« je rekla kraljica Clarissa in vsi so začeli jesti in klepetati. No vsi je pomenilo: jaz, Lucas, Anna, kralj, kraljica. Sama nisem bila zelo zgovorna saj me je prevzela angelska hrana. Bila je odlična. Toliko različnih stvari, okusov. Na Zemlji nimamo polovico teh reči. Šele sedaj sem ugotovila kako zelo je bil Lucas omejen, ko je kuhal meni. »Scarllet, boš lahko ostala do poroke?« me je nežno vprašala Anna. Pogledala sem Lucasa. Srkal je kavo in odvijal muffin. »Zelo bi rada, a ne morem. Jutri se moram vrniti na Zemljo,« sem se prepričljivo zlagala. Postala je žalostna. »Res ne bi moglo počakati do konca tedna?« je zopet poskušala. Zamislila sem se. »Želim si, da bi lahko, a ne morem gledati kako boš prevzela mojo prvo ljubezen.« Sem si mislila. »Oprosti, ampak mami in moj brat se vrneta in zelo dolgo ju nisem videla.« »Razumem,« je rekla. Zasmilila se mi je. Oddahnilo se mi je, ko je odnehala. Zagrizla sem v zrnato štručko. Res bom pogrešala tole hrano. Aleksander se je začel pogovarjati nekaj o politiki. Pogovor, ki me pač ni zanimal. »Že vem!« je zakričala Anna. Skoraj me je vrglo s stola.

»Kaj je?« se je prestrašil Lucas. »Lahko se poročiva jutri. Ni potrebno, da je poroka zelo razkošna,« je rekla. »Annamaria jutri je nedelja, ne moremo vse urediti danes,« je rekla kraljica. »Prosim, resnično si želim, da bi bila Scarllet moja glavna družica.« Skoraj sem izbruhnila vso vročo čokolado. Lucas jo je pogledal. »Mami, mar ne bi ustregla bodoči kraljici?« jo je vprašal. Clarissa in Aleksander sta se spogledala. »Naj bo. S pripravami bom kar začela,« je rekla in vstala od mize. »Oprostite,« je rekla in odšla. Anna je skočila na noge in prišla do mene. »Pridi z mano greš po obleko,« je rekla in me zvlekla stran od prečudovite hrane. »Kje boš našla obleko?« sem jo vprašala. »Šli bova v kraljevo nakupovalno središče,« je rekla. »Kaj za vraga pa je spet to?« mi je ušlo. Nasmehnila se je. Mislila sem, da me bo okarala, ker sem zaklela. »Dvorec ima svoje trgovine,« je hitro rekla. »In kje so?« sem radovedno vprašala. »Na drugem koncu dvorca,« je pojasnila. »Oprosti, a še zmeraj mi ni nič jasno.« »Kmalu ti bo,« je navdušeno rekla. Še vedno me je držala za roko. Kmalu sva prišli do stopnic in prehoda. In kmalu za tem sem izvedela čemu takšno navdušenje. Zagledala sem pravo središče. Koliko butikov.

»Je vse zastonj?« sem vprašala. Nasmehnila se je. »No, če si kot jaz je,« je rekla. Žalostno sem pogledala. »Ampak ti si moja družica in prijateljica zato je tudi zate vse zastonj. Od nekdaj sem oboževala nakupovanje. Poleg risanja sem veliko ur preživela med izložbami in nakupovala. Odšli sva v butik s poročnimi oblekami. Prodajalka se je razveselila bodoče neveste. Hitro sta se napotili do oblek in Anna jih je začela pomirjati. Meni so postregli s šampanjcem in jagodami. Odlična kombinacija. Kmalu se je Anna prikazala v čudoviti beli obleki. Zastal mi je dih. Pogledala se je v ogledalo. »Kako se ti zdi?« me je vprašala. »Anna, čudovita si.« Mislila sem resno. Bila je prekrasna. Prava princeska. Ugotovila sem, da mi do nje ni potrebno kuhati zamer. Sicer pa saj se ji ni niti sanjalo kaj je bilo med nama z Lucasom. Sedla je poleg mene. »Kakšen je bil do tebe?« je vprašala. »Kako to misliš?« »Kakšen je. Veš ne poznam ga najbolje. Ti pa si bila z njim dolgo časa,« je rekla. »Lucas je… Prijazen, ljubeč. Zna kuhati in zelo skrben je. Res imaš srečo, da ga boš vzela on pa prav tako,« sem ji povedala. Objela me je. »Hvala ti,« je rekla. »Res si nisem mislila, da te bom tako hitro vzljubila.« Nasmehnila sem se ji. Tudi sama si nikoli nisem predstavljala, da bom njena prijateljica. Pomerila je še nekaj oblek, med tem pa sem si jaz poiskala obleko za družico.

Po dolgih štirih urah sva našli vse kar sva iskali. Uredili sva še nekaj stvari.

Zunaj je že močno sijalo čudovito sonce. Pogledala sem skoti okno. Vse je bilo že pripravljeno na poroko. Ubogi aranžerji so morali delati celo noč. Bilo je čudovito.

Sedela sem na postelji in občudovala obleko, a vedno bolj sem se začela zavedati, da bo jutri vsega konec. Čas je bil, da se oblečem. Potem moram še pomagati nevesti preživeti še nekaj ur in nato se bom končno vrnila  domov.